ZAVEST KRIŠNE
VAISHNAVA
FOUNDATION
Sledeči stopinjam najodličnejšega oznanjevalca
zavesti Krišne v zahodnem svetu
NJEGOVE BOŽANSKE MILOSTI A.C.
BHAKTIVEDANTA SWAMI PRABHUPADE
NAPAKE V RITVIK SKOVANKI
Avtor: Kailasa Candra das
Ritviki--čeprav morejo, za lastne namene, reči, da se duhovni učitelj
lahko pojavi v prihodnosti--v resnici smatrajo, da so vsi Šrila
Prabhupadovi učenci samo, oziroma največ kar so sposobni biti, ritviki.
Takšni "namestniki" ne morejo biti napredni bhakte, očitno. Praktično
gledano, ritviki smatrajo vse druge za kanistha-adhikarije, tako kot
sami sebe.
Ritviki mešajo madhyam-adhikarija z ritvikom, smatrajo ju kot
enakovredna. Madhyam-adhikari je lahko dikša-guru oziroma regularen guru
in lahko inicira svoje lastne učence. Regularen guru oziroma guru
reditelj je duhovni učitelj, toda še vedno sedi ob stopalih uttama-adhikari
guruja ("Prabhupada"), tako kot verodostojen učitelj na višji šoli še
vedno deluje pod končnimi navodili in vodstvom rednega profesorja.
Toda ritviki mislijo drugače in ne razumejo pravilno obreda dikše,
oziroma etikete, da mora iniciacija iti skozi direktno nadzorstvo
njihovega lastnega guruja, če je še vedno fizično manifestiran. Če
odobri, skozi svoje manifestirane aktivnosti, lahko katerikoli izmed
njegovih iniciranih učencev dejansko inicira učence v svojem imenu (prej
kot v njegovem). V tem primeru je etiketa transcendirana.
Tako je oboje, odobreno in razumljivo, da je madhyam-adhikari (brahma-nistham)
lahko ostal ritvik, iz obzirnosti do svojega mahabhagavat duhovnega
učitelja, ko je še vedno prisoten na Zemlji. Kakorkoli, takšen madhyam-adhikari
ne ostane ritvik, po odhodu njegovega guruja.
Sedaj, ritviki očitno verjamejo, da med preostalimi Šrila Prabhupadovimi
učenci ni madhyam-adhikarijev. Ali mislijo, da se madhyam-adhikari
doseže na nivoju, ki je še vedno pod pragom dikša-guru kvalifikacije,
ali da se (tako imenovan) madhyam-adhikari avtomatično spremeni v
ritvika (ritvik-za-vedno?) po tem, ko mahabhagavat stopi v nitya-lila
pravistho.
Nihče izmed Šrila Prabhupadovih direktno iniciranih učencev ni obvezan
verjeti, da je obstajal celo samo eden legitimen madhyam-adhikari v
njegovi čredi po njegovem odhodu. Preteklost močno govori proti temu. Toda,
če je obstajal eden--ali celo več kot eden--potem bi ta bhakta ali te
bhakte lahko postali dikša-guru (in ne samo ritvik) po Prabhupadovem
odhodu. To bi, seveda, bilo odvisno od njihovega prejetja ukaza od
Šrila Prabhupade, da inicirajo nove učence, in ti novi učenci bi potem
postali "učenci mojega učenca."
Za veliko Prabhupadovih učencev, ki so zaključili, da nihče ni bil
kvalificiran niti za regularnega oziroma rediteljskega guruja, se ta
prepričanja iz leta v leto kažejo kot bolj in bolj pravilna. Toda tisti
v tej kategoriji, ki so se potem zaleteli in spremenili filozofijo in
postopek iniciacije, niso deležni te slave.
Seveda, niso vsi ritviki Šrila Prabhupadovi inicirani učenci. Nekateri
izmed njih so novi bhakte, ki so prvotno sprejeli Šrila Prabhupado kot
šikša-guruja. To je bila občudovanja vredna odločitev najvišjega reda,
toda potem so to izkrivili, ko so svojo vero cepili s to neavtorizirano
ritvik idejo.
Po eni strani je težko biti prestrog s katerimkoli izmed teh. Veliko jih
je bilo podvrženih ponižujočemu rigorizmu tudi do treh ločenih "re-iniciacijskih"
ceremonij, predajajoč se pogojenim lopovom, ki so se pretvarjali za
duhovne učitelje. Po tako veliko guru-padcih in "re-iniciacijskih"
ceremonijah, so ti novi ljudje zaključili, da so vsi Šrila Prabhupadovi
učenci nič več kot kanistha-adhikariji. Dejansko, to je liberalna
perspektiva. V mešanici je prav tako zelo verjetno veliko število
sahajij, prikritih impersonalistov, ateistov in ne-bhakt. Zakaj? Vprašaj
se sledeče: Kako je lahko katerikoli iskren bhakta Boga tako predrzen,
da se pretvarja za duhovnega učitelja?
Ritviki privlačijo izgorele ljudi, ki so postali popolnoma razočarani
nad AKRONIMOM. So jezni in ogorčeni, nagnjeni k ponovni prizadetosti ob
naslednjem skoku. Vedno se spominjaj, da pristen madhyam-adhikari vstopa
v gurujevo palačo skozi prednja vrata. Tako je tudi z uttama-adhikarijem,
četudi on sestopa na (navidezen) nivo madhyam-adhikarija, da bi izpeljal
dolžnosti iniciranja novih učencev v kult bhakti.
Ritvik-v-odsotnosti ačarja, kakorkoli, postane prisleparjen duhovni
učitelj, vstopajoč v fasado gurujeve hiše skozi zadnja vrata. Pravi, da
te inicira v imenu Prabhupade, toda potrebuješ ga (Prabhupado) za
izvedbo žrtvovanja ognja in da vam vsem da druga imena.
PREVARA PLUS PREVARA JE ENAKO VEČJA PREVARA
Na eni strani imaš tabor s poceni guruji in poceni učenci. Na drugi
strani imaš skupino, ki podeljuje masovne iniciacije v imenu ne-manifestiranega
ačarje, več ali manj vsakomur, ki jo želi. Na eni strani imaš guruje, ki
naj bi bili Absolutni, vendar to niso, in, na drugi strani imaš
iniciacije, ki so smatrane za formalnosti izpeljane s strani nove
vzhodne verzije duhovnikov. Na eni strani imaš manifestirane svečenike,
ki niso samo-realizirani, vendar se pretvarjajo da so. In, na drugi
strani ti je rečeno, da ni več mogoče najti manifestiranih gurujev in da
ne-manifestiran sampradaya-ačarja inicira za večno.
Obe strani predstavljata dogmatične ideologije, ki niso avtorizirane
niti po Vedskih niti po Vaišnavskih odredbah. Ta polarizirana stališča
očitno ustvarjata binarnost v umih novih ljudi, katere niso sposobni
razrešiti. Ostajajo razklani in v konfliktu. Nagnjeni so delati žalitve
nasprotni strani, ker pravilno zaznavajo, da je sovražna stran
sleparska. Eden tabor dovoljuje kanistham (in nižjim), da so duhovni
učitelji, oziroma, natančneje, dovoljuje ne-osvobojenim osebam, da so
guru. In druga stran je mnenja, da edini manifestiran ačarja mora biti
ritvik-ačarja. Prevara plus prevara proizvede veliko večjo prevaro.
Zavest novih ljudi postane načeta, od znotraj postanejo bolj in bolj
razdvojeni in degradirani, njihova vera oslabi, in veliko če ne večina
izmed njih postanejo ne-bhakte, v toku časa.
NAMESTNIKI FUNKCIONIRAJO SAMO, KO JE AČARJA MANIFESTIRAN
Ritvik je definiran kot brahmin, sam iniciran od samo-realiziranega
Vaišnave, ki prisostvuje pri izvedbi dikša obreda, da bi asistiral v
izvedbi obrednega žrtvovanja. To je definicija v kontekstu Vaišnavskega
iniciacijskega obreda. Ni dokaza v spisih, da bi ritvik izvajal
Vaišnavske dikša-yajne za ačarjo, ki ni manifestiran. Kali-yuga verzija
tega se odvija v drugih ne-Vedskih linijah, očitno.
Šrila Prabhupada osebno ni bil prisoten pri večini iniciacijskih obedov
v svojih poznejših pridigarskih letih, toda bil je na Zemlji, nekje je
pridigal v obliki, ki je bila vidna pogojenemu človeštvu. Razen na samem
koncu, so vsi takšni ritvik obredi bili izpeljani samo, ko jih je on
najprej odobril. Na samem koncu, je dal vsa pooblastila in opolnomočil
svoj ponovno-imenovan kontingent, da izvajajo obrede s komerkoli, ki ga
ocenijo kot primernega, na kateremkoli kraju in ob kateremkoli času, ki
ga izberejo.
Ritviki so redko omenjeni v Duhovnih spisih. V osmem spevu, v
šestnajstem poglavju je verz, v katerem je zapisano: tosayed rittvijah:
"Potrebno je zadovoljiti ačarjeve asistente." Nič velikega, nič
pomembnega. Sampradaja ni nikoli slonela na ritvikih. Če bi bili
bistveni, potem bi bili veliko pogosteje omenjeni v Šastrah in v Šrila
Prabhupadovih komentarjih. Vse kar so omenjeni je v kontekstu njihovega
vodenja Vedskih oziroma Vaišnavskih žrtvovanj (yajn). Prabhupada jih je
včasih uporabljal. Včasih ne. Asistenti niso nikoli temelj česarkoli
Absolutnega.
Ritvik uredba, v svojih zaključnih dnevih z nami, ni imela nikakršnih
pretresajočih razvejanosti in reakcij. Ni imela skrivnega spodaj
ležečega pomena. Bila je pragmatična uredba, to je vse. Bila je zdrav
razum, glede na okoliščine, in katerikoli razumen človek v tem ne bo
videl nič več kot je bilo. Šrila Prabhupada je bil zelo bolan, tako je
avtoriziral ritvike, da odločajo o nekaj stvareh, o katerih je normalno
on sam odločal. To ni ustvarilo baze za post-samadhi ritvik skovanko,
niti je to ustvarilo bazo za avtomatično spreobrnitev ritvikov v dikša-guruje,
po njegovem odhodu.
Šrila Prabhupadov vodilni tajnik za časa njegovega odhoda je potrdil,
tri leta kasneje, da so edine določitve, ki jih je Prabhupada kdajkoli
napravil, bile ritvik določitve. S to redko sapico svežega zraka iz tega
tabora se še vedno strinjamo. Toda te določitve niso nikoli bile
razložene s strani Prabhupade kot baza za ritvik-v-odsotnosti gibanje.
Šrila Prabhupada je svoje zadnje dni govoril o namestnikih, kajti je
zelo verjetno, da je to bilo vse kar je imel--nihče ni bil kvalificiran
iznad tega statusa. Vpisi v dnevnik drugega osebnega asistenta so odražali
inovacijo samo v smislu, da ritviki določajo osebo, čas, in kraj za
izvedbo ritvik obreda iniciacije.
Ritviki nimajo nikakršnega dokaza iz Šaster, ki bi podprl ritvik-v-odsotnosti,
in tudi ga ne morejo izpeljati, na kakršenkoli jasen način, iz Šrila
Prabhupadovih izjav skozi zadnje dni. Takrat je bil prisoten in fizično
manifestiran. Obredi so se odvijali, ko je bil manifestiran. Na ta
način, brez jasnega in dokončnega dokaza za drugače, morajo vse izjave v
zvezi z ritvikom biti interpretirane v tem kontekstu. Sistacara vseh
Vaišnavskih nasledstev skozi zgodovino prenaša tradicijo, da so ritvik
obredi avtorizirani samo, ko je dikša-guru--v imenu katerega se
izvajajo--fizično manifestiran. Šrila Prabhupada ni nikoli preklical
tega važnega načela.
ARGUMENTI IN PROTIARGUMENTI
ARGUMENT: Očitno Prabhupada ni imenoval nikakršnega naslednika, tako je
bil moral ustvariti neko vrsto ritvik sistema. Ker ni imenoval
naslednika, je to moralo biti storjeno. Ker bi moralo biti storjeno,
potem, tako ali drugače, je on to napravil. Tako moramo razbrati, kako in
kje je to napravil, in potem uvesti ritvik sistem.
ODGOVOR: To je psihološka projekcija pogojene želje, rojene iz napačnih
in nelogičnih realizacij. Nakazuje na prikrito zamero proti Prabhupadi,
ker je na videz napravil stvari tako težavne po svojem odhodu. Oba
tabora uporabljata emocionalno in neiskreno vprašanje: "TODA KDO JIH BO
INICIRAL?!?"; in od tod ta argument v končni fazi prihaja.
ARGUMENT: Ker je tako veliko gurujev pogrnilo, nikoli ne bo nikakršne
končne rešitve, ki temelji na fizično manifestiranem guruju. Tako je
ritvik edini sistem, ki nas lahko reši te težave.
ODGOVOR: Običajno guruji, ki pogrnejo, niso nikoli bili guruji.
Emocionalno in neiskreno vprašanje še vedno ni odgovorjeno s tem
reakcionarnim čustvom, rojenim iz željnega razmišljanja.
ARGUMENT: Pomemben Prabhupadov sannyasi (tisti čas) v Vrindavanu, je v
svoj dnevnik vpisal, skozi Prabhupadove zadnje dni, da naj bi mu bil
glavni Tajnik razkril (sannyasiju), da so bo ritvik nadaljeval po
Prabhupadovem odhodu.
ODGOVOR: Temu se lahko reče neka vrsta pričanja. To ni močno pričanje,
ker več ali manj spada v področje nepotrjenih govoric. Gotovo ni dokaz,
in ima nekaj drugih slabosti. Glavni Tajnik je vehementno zanikal, da
naj bi karkoli podobnega rekel temu sannyasiju. Njun pogovor očitno ni
bil sneman. Zraven tega, ta bivši sannyasi je postal vodilni zagovornik
ritvika v zgodnjih devetdesetih. Ali želiš bazirati nikoli viden ritvik-v-odsotnosti
sistem na takšnem ultra-slabotnem in omejenem pričevanju? Ali je za tebe
njegov vpis v dnevnik dovolj, za takšen preskok v veri?
ARGUMENT: Govori se, da sta dva pooblaščenca izvedla po eno ritvik
iniciacijo, čeprav vse njune druge iniciacije niso bile te vrste.
PROTIARGUMENT: Četudi je to res, vse kar so počeli je bilo
neavtorizirano izmišljanje, tako to ne daje nikakršne verodostojnosti
ritvik ideji.
ARGUMENT: Prabhupada je vpeljal veliko inovacij skozi svoje pridigarske
aktivnosti, v glavnem v zahodnih deželah. Ritvik sistem ne bi bil
kontradiktoren njegovi tendenci kreiranja poti in načinov brez
prejšnjega primera, da bi razširjal zavest Krišne.
PROTIARGUMENT: Nobena izmed Šrila Prabhupadovih uredb oziroma inovacij
ni imela takšnih razsežnosti. Zraven tega, bil je osebno prisoten, ko
jih je uvedel, tako jih je lahko tudi preklical, če bi se pokazale kot
kontra-produktivne.
ARGUMENT: Tako veliko Šrila Prabhupadovih učencev je imelo zelo malo ali
nič kontakta z njim osebno na Zemlji. Za njih, če je kje drugje bil
fizično manifestiran, ni bilo nobene prave razlike. Zakaj toliko hrupa o
tem, da bi moral biti fizično manifestiran skozi ritvik iniciacije?
PROTIARGUMENT: Da mora guru biti fizično manifestiran, da bi ritvik
v njegovem imenu izvedel iniciacijo, je Vedski proces, in njegova
praktična uporaba je demonstrirana s sistacaro Vaišnavskih linij skozi
zgodovino. To je standard. Kost školjke je čista, kljub temu da je kost.
Vsa takšna Vedska učenja in procesi morajo biti sprejeti brez argumenta.
Ko je duhovni učitelj fizično manifestiran, se ga lahko posebej
konzultira glede kateregakoli kandidata, ki naj bi v njegovem imenu bil
iniciran preko ritvika. Tako je bilo do sredine Novembra 1977. Da
Prabhupada ni preklical nobene odločitve svojih ritvikov glede
oseba-kraj-in-čas na samem koncu, še ne pomeni, da tega ni bil sposoben
napraviti. Če bi sprejel navodilo od Gospoda za preklic katerekoli od
teh načrtovanih iniciacij, bi jih lahko, in jih bi, preklical.
ARGUMENT: Ritvik sistem je moral biti vpeljan, in nadaljuje biti
potreben, ker smo bili v izredni situaciji od Šrila Prabhupadovega
odhoda. (Oziroma, z drugimi besedami, "TODA KDO JIH BO INICIRAL?!?")
PROTIARGUMENT: Enaka neiskrena mentaliteta je dajala oporo naslednik-ačarja
čaščenju, kot tudi conski ačarja potegavščini. Je glavna krma za
izmišljanje, ker začetniki, preveč pritegnjeni z zlatimi okovi svoje
družbe, prijateljstva in ljubezni, izločijo dvom z namenom prepričati
da, tako ali drugače, se njihovo gibanje mora nadaljevati. Sporočilo
vsem takšnim japa-mantračem: Velik problem po Prabhupadovem odhodu še ni
bil rešen.
ARGUMENT: V Prabhupadovi zadnji volji je rečeno, da morajo skrbniki
njegovih posesti biti njegovi "inicirani učenci". Kdo bo ščitil te
posesti kot skrbnik dolgoročno?
PROTIARGUMENT: Najprej, ali so bili vsi skrbniki vsakega centra
Prabhupadovi inicirani učenci takoj po njegovem odhodu? Če ne, ali je to
bil problem? Če je bil ali ne, izraz "inicirani učenci" je bil vcepljen
v dokument na samem koncu. Tisti, ki so ga dodali v dokument, niso o
stvari temeljito premislili, preden je Prabhupada podpisal poslednjo
voljo. Ti dve besedi sta bili dodani na koncu, da bi preprečili
določenim frakcijam (posvetnim sorodnikom, kot tudi prejšnjim
devocijskim navezam, ki so se pozneje pokazale kot negativne) prevlado
na sodišču glede kakšnih poskusov prevzetja lastnine. Služil je namenu,
in takšni poskusi so bili preprečeni. Njegova vključitev ni bila topa
kvazi-legalna metoda Šrila Prabhupade, da uvede ritvik-v-odsotnosti
gibanje.
ARGUMENT: Vyasadeva ostaja fizično manifestiran. Naša sampradaya prihaja
od njega. Ker je on fizično prisoten na Zemlji, je celoten argument
glede tega ničen in prazen.
PROTIARGUMENT: Če si dovolj čist, da ga poiščeš in konzultiraš glede
tega--če znaš jezik, ki ga govori in lahko prejmeš od njega prosvetlitev
glede tega argumenta--potem lahko razmišljamo o možnosti glede
ustreznosti tega argumenta. Je eleganten argument, sigurno, čeprav je v
končni fazi absurden.
ARGUMENT: Svetovalec je utemeljil ritvik sistem v svoji volji, preden je
zapustil svoje telo.
PROTIARGUMENT: Svetovalec je prav tako pognojil tla za conski-ačarja
semena. Ritvik se je na zahodu pojavil kakšno leto po tem, ko je
Svetovalčeva volja prišla na svetlo, in to verjetno ni slučaj. Ali ni
Svetovalec prav tako stal za Ananta Vasudevo, daleč nazaj? Izgleda da
ima svojstveno zgodovino v zvezi s sejanjem inovacij, ki se kažejo kot
velika vznemirjenja v različnih Vaišnavskih misijah. Njegovo omenjanje
ritvika v svoji volji ne pomeni, da je to nekaj, kar so Prabhupadovi
učenci obvezani slediti.
ARGUMENT: Poznejši sannyasi naj bi slišal, leta 1968, Šrila Prabhupado
reči, da za njim več ne bo ačarij.
PROTIARGUMENT: Ali je bil ta pogovor sneman? Če je, zakaj ni bil
napravljen natančen zapis na osnovi tega posnetka? Ritviki bi verjetno
napravili ta zapis, če bi ta domneven pogovor bil posnet. Je zelo
nasproten Prabhupadovi izjavi reporterju Newsday revije, leta 1976. Če
je obstajal takšen privaten sobni pogovor, kakšen je bil kontekst
izjave? Ali je mogoče, da je nakazovala na njegov poseben položaj v
liniji? Skoraj sigurno ne bo še enega shaktyavesh-avatarja kot je on, ki
bo pridigal v zahodnem svetu s takšnim efektom kot on. Interpretacija
tega pogovora sedaj spada v področje nepotrjenih govoric--s
predpostavko, da se je kakršenkoli pogovor v tem smislu sploh zgodil.
Na tem sigurno ne moreš bazirati uredbe.
ARGUMENT: Duhovne Šastre podajajo nekaj primerov utelešenih bhakt, ki so
prejeli iniciacijo od duhovnega učitelja, ki ni bil fizično manifestiran.
Tako je to mogoče. Zatorej ima ritvik-v-odsotnosti Šastrično osnovo.
PROTIARGUMENT: V resnici ne. Nihče izmed teh bhakt ni
institucionaliziral procesa iniciacije od tega ne-manifestiranega
guruja. Zraven tega, sama iniciacija, v njihovih primerih, je bila vedno
direktna, kar pomeni, da ni bil vključen nobeden ritvik. Iznad vseh teh
protiargumentov, vsi ti posebno inicirani bhakte so že bili zelo
napredne duše, veliko naprednejši kot zahodni vznemirjeni začetniki.
Takšni redki in davni primeri posebnih iniciacij ne ustvarjajo
precedensa za institucionalizacijo ritvik-v-odsotnosti gibanja v srcu
dekadentne Kali yuge.
RADIKALNA SPREMEMBA ZAHTEVA NEDVOUMEN DOKAZ
Obstajajo različne stopnje žalitev. Spreminjanje osnovnih principov
oziroma procesov sampradaje mora biti zelo visoko na listi. Šušmarjenje
s sampradajo na ta način je resna zadeva. Uttama-adhikari, z neoviranim
dostopom do paramatme, lahko da je sposoben kreirati večje prilagoditve
oziroma inovacije. Na kratko, lahko da je ritvik uredba celo onstran
tega, kar je on pooblaščen kreirati.
Ritviki smatrajo, da je mogoče enačiti regularnega guruja z ritvik-ačarjo,
toda ta predpostavka ni potrjena nikjer v Šrila Prabhupadovem pridiganju
ali pisanju. Sledeče nakazuje na glavni problem celotnega ritvik
predloga: Kje so detajli? Če je Prabhupada avtoriziral ta sistem, če
upoštevamo kako neprecedenčen je, zakaj ne bi bil vsega jasno
predstavil? Zakaj ni govoril ure in celo dneve na nedvoumen in jasen
način, namreč, zakaj je ta ritvik-v-odsotnosti že nakazan v njegovih
knjigah. Zakaj ne bi bil rekel, da je ritvik-ačarja regularen guru
oziroma guru reditelj?
Če je Prabhupada želel neprecedenčno ritvik inovacijo, zakaj tega ni
rekel? Rekel je tako veliko stvari. In to točko je izpustil? Izpustil je
točko, kako izvajati iniciacije po njegovem odhodu? Toda ritviki še kar
vztrajajo pri svojem.
NAPAKE V RITVIK SKOVANKI
Ritviki zavračajo Vedsko tradicijo, kot tudi sistacaro Vedske tradicije,
ker ne želijo, da jih te tradicionalne omejitve ovirajo pri njihovi
tempeljski družbi, prijateljstvu in ljubezni. Vedo, da je skoraj
nemogoče ustvariti tempeljsko okolje brez obredov iniciacij. Istočasno
ne verjamejo, da je tukaj kdorkoli, ki je kvalificiran za iniciacijskega
guruja. Mi se strinjamo z obema zadnjima pogledoma, vendar takšen
neroden položaj ne daje nikomur pravice, da skuje neavtorizirano
rešitev.
Seveda, sledijo stopinjam voditeljev AKRONIMA. Te močne osebnosti so se
odločile, da bodo skovale neavtoriziran sistem iniciacije, ki je obsojen
v Vedskih in Vaišnavskih učenjih. Kdorkoli, ki je še vedno pod vplivom
anarth in vasan, ne more postati iniciacijski duhovni učitelj. Muhavo so
pregazili to omejitev iz nešteto razlogov. Ritviki sedaj sledijo
njihovim korakom. Svetovalec je pomagal oziroma hrabril oba tabora v
njunih deviacijah.
Vsem novincem, ki so se pridružili ritviku, je bila napravljena velika
škoda. Ne bomo odvračali svoje pozornosti na škodo napravljeno novim
ljudem, ki vstopajo v Neo-math. To gibanje nima povezave s sistemom
zavesti Krišne, ki nam ga je dal Šrila Prabhupada. Nasprotno, to gibanje
ima spodaj ležečo antipatijo do Šrila Prabhupade. To je bilo prav tako
zaplojeno s strani Svetovalca, malenkost bolj direktno. Mi smo primarno,
v tem članku, zaskrbljeni glede škode napravljene novincem, ki vstopajo
v sfero ritvik skovanke. Napredek kateregakoli transcendentalista je
odvisen od njegovega oziroma njenega vedenja, in nepotrpežljivo vedenje
novincev, ki se odločajo za ritvik iniciacijo, lahko vodi v mučen, boleč
in težaven položaj.
Ritvik novinec je poučen, da lahko ima povezavo s Šrila Prabhupado. Temu
ne nasprotujemo. Katerikoli iskren in veren bhakta lahko vzpostavi šikša-guru
povezavo s Šrila Prabhupado preko njegovih knjig, predavanj, itd. Ritvik
voditelji lahko poučijo novince, da če je takšna povezava mogoča, potem
jih Šrila Prabhupada lahko reši neznanja tako skozi življenje kot tudi
na koncu (anta-kale). Tudi tega pogleda ne zavračamo. Po tej poti
zagovorniki ritvika potem napravijo velik skok: Če lahko imaš povezavo z
gurujem, za katerega upaš da bo tvoj osvoboditelj, zakaj se potem
formalno ne povezati z njim in ga napraviti za dikša guruja?
Enostaven odgovor na to vprašanje: Je neavtorizirano. Ali lahko ženski
bhakta postane popolnoma samo-realizirana duša skozi svoje življenje? To
je redek dosežek za kogarkoli, vendar sigurno ni nemogoče. Če ona doseže
takšen nivo, ali lahko potem nosi brahminsko vrvico? Negativno. Ali
lahko potem nosi tri-dando? Negativno. Zakaj? Razlog je, da takšna
dejanja niso avtorizirana glede na Vedska in Vaišnavska učenja.
To je razlog, zakaj ne smejo biti iniciacije institucionalizirane od
dikša guruja, ki ni manifestiran. Če je sprejet kot šikša guru, potem bo
svojemu učencu pomagal napredovati v duhovnem življenju. Ko učenec
napreduje, če se kje nahaja pristen Vaišnavski dikša guru, bo pomagal
svojega učenca voditi k temu dikša guruju.
Toda če je pristen dikša guru manifestiran na Zemlji, in je nekdo
sprejel neavtorizirano dikša iniciacijo od nemanifestiranega guruja,
potem tako imenovana inicirana oseba ni kvalificirana za sprejetje
avtoriziranega procesa. Četudi se želi odreči neavtorizirani ritvik
iniciaciji, je pristen dikša guru verjetno ne bo sprejel za svojega
učenca videč, kako ohola je bila glede procesa iniciacije v duhovno
življenje. Vrhu tega, osebe, ki so sprejele ritvik iniciacije, so lahko
nagnjene k žalitvam dikša guruju oziroma njegovim učencem. To so
nekatere izmed pasti, ki grozeče čakajo na nesrečne ljudi, ki so bili
prevarani z ritvik goljufijo.
Kar se je začelo kot zelo dobra stvar--vera v Šrila Prabhupado kot šikša
guruja--se spreminja v zelo slabo stvar, ko nepotrpežljivo zahtevajo
iniciacijo od njega. In goljufi so tukaj, da jih izkoristijo. Ritvik
voditelji ne želijo bremena guruja, vendar želijo svojo pol-devocijsko
kongregacijo. Želijo imeti nek vpliv in kontrolo znotraj te sfere
družbe, prijateljstva in ljubezni. Prav tako želijo svoje čaščenje
Božanstev in svoja predavanja. Želijo imeti nekaj kongregacijskega petja
in mantranja. Želijo da je tako, kot je bilo, vendar so takšni retro
aranžmaji dobri samo, če ne vsebujejo izmislekov.
Ritviki vedo, da ne morejo ustvariti takšnega okolja brez dikša-guru-v-odsotnosti
ureditve. Tako imajo aroganco in drznost, da to enostavno napravijo.
Z razglašanjem, da je Šrila Prabhupada napravil takšno drastično ritvik-v-odsotnosti
spremembo v učenjih in procesih Vaišnavske iniciacije, ga to dela za
nekaj, kar on ni. Ko so odstopajoči sannyasiji, leta 1970, razglasili
Prabhupado za Boga, mu je to tehnično dajalo višji status kot ga je imel
prej. Toda obsodil je takšno slavljenje. Podobno, napraviti Prabhupado
za iniciacijskega guruja za predvideno prihodnost, ali celo za celotno
Zlato Dobo, ga to prekriva s slavo, za katero ni nikoli prosil--in je ne
sprejema.
Kakorkoli, ritvik sistem ima nekaj precedensov, in te je mogoče najti v
asampradajskih sektah. Sekto Kartabhaja, katero je omenil Šrila
Bhaktivinoda kot eno izmed trinajstih sahajija kultov, je ustanovil
Anukula Candra Thakur. Po smrti je bil proglašen za inkarnacijo Boga.
Prav tako je bilo proglašeno, da je on edini, ki lahko novoprišleke
inicira v linijo. Pozneje je bil še eden precedens za ritvik. Ko je umrl
Ramakrishna, je njegova žena Saradia razglasila, da nikoli več ne bo
nihče dovolj kvalificiran, da bi iniciral po njegovi smrti. Proces
vstopa v njegov kult je bil podoben temu ritvika.
RITVIK KOT PRIKRITO KRŠČANSTVO
Ker Krščanstvo prevladuje na zahodu, in ker veliko Prabhupadovih učencev
prihaja iz tega ozadja mleccha-dharme, ne bi smelo biti presenečenje, da
se to sedaj spet pojavlja in vpliva na gibanje zavesti Krišne.
Šrila Prabhupada je bil posmehljiv in prezirljiv do koncepta Kristusa,
ki sprejema grehe modernih tako imenovanih učencev ("zelo dobra ideja").
To je smatral za nič več kot udobno racionalizacijo. Toda Kristjani so
zbrali kongregacije, ki bazirajo na množičnih krščenjih (iniciacijah).
To je lažje kot soočiti se s težko realnostjo, tako ritviki kopirajo
Krščansko pot, čeprav tega ne priznajo.
Ritvik je v tem trenutku zelo centrifugalen. Takšno je bilo tudi
Krščanstvo v prvih nekaj stoletjih. Ritviki nimajo upravnega telesa
oziroma hierarhije, kot ima to AKRONIM, toda čas spreminja stvari. Ne
glede na to, tako kot AKRONIM, ritvik gibanje bazira na vrsti
"duhovniškega zbora", in ta se nagiba k dogmi, v toku časa.
Ritvik sistem indirektno hrabri svoje privržence k izmislekom, da
poslušajo Prabhupado, kako jim govori v njihovih srcih, ravno tako kot
sledilci mleccha-dharme, ki domnevno poslušajo Kristusa. Verodostojen
sistem nagovarja začetnike h kontroli njihovih umov.
Čeprav je bil Prabhupada malenkost bolj naklonjen mleccha-dharmi kot
nasprotujoči ji ateistični dekadenci, bi morali to videti kot nič več
kor rahlo spodbudo. Vse takšne izjave ne bi smele nikoli biti
interpretirane na način, kot da je Prabhupada želel, da njegovi učenci
postanejo kot Kristjani, ali da kopirajo njihov sistem iniciacije.
Dvija brahmin, ki napreduje v zavesti Krišne, je predstavnik duhovnega
učitelja. Čeprav še ne samo-realiziran, lahko kljub temu pomaga
kateremukoli novincu pri razumevanju Absolutne Resnice tako dolgo,
dokler predstavlja to, kar je duhovni učitelj rekel njemu. V tem smislu
se ga lahko primerja z idealom duhovnika v Krščanstvu, ki je sprejel
Kristusa za svojega šikša-guruja (brez uporabe tega izraza seveda).
Takšen duhovnik bi moral biti osvobojen nezakonitega seksa, jedenja
mesa, intoksikacije in iger na srečo. Takšen duhovnik bi lahko pomagal
zmedeni osebi v kritični situaciji, tako da jo spomni na Boga. Ali je
danes kje tako? Tega ni mogoče zagotovo reči, brez da je on ali ona bila
temu priča. Ne glede na to, ena ali dve izjavi Prabhupade v tem
kontekstu ne bi smele biti napihnjene iz proporcij. Takšna izjava ne bi
smela biti spreobrnjena v opravičilo za kakršnokoli vrsto ritvik
sistema.
V sredini osemdesetih je eden najostrejših kritikov AKRONIMA razodel
svoje sanje, ki jih je imel v zvezi s Šrila Prabhupado. V sanjah je
Šrila Prabhupada vpil nanj: "To je cerkev! To je cerkev! To je cerkev!"
Smisel tega šokantnega razodetja v njegovih sanjah je bil, da je AKRONIM
postal kot sistem cerkve--tako zelo se je degeneriral. Prabhupada je
izražal svoj stud nad tem.
Ironično, pet let kasneje je ta bhakta skočil na ritvik vagon, kljub
dejstvu, da je bil posvarjen točno pred tem. Takšna je moč zavajanja
materialne energije.
KRATKOROČEN RAZKROJ
Šušmarjenje s temeljnimi principi sampradaje, oziroma njenimi učenji,
filozofijo in procesom, bo povzročilo novincem soočenje s
kontradikcijami, katerih niso sposobni razrešiti. Od znotraj jih bodo
napadli dvomi, kar bo v končni fazi povzročilo izgubo vere. To vodi v
kaos in anarhijo, gledano kratkoročno.
Ritviki so degenerirali proces. Novinci ga bodo verjetno še bolj. Ko se
enkrat izognejo oviri sprejetja manifestiranega dikša guruja, bodo
dvomili v potrebo po kakršnemkoli formalnem žrtvovanju ognja. Sebe bodo
smatrali za inicirane od Prabhupade brez tega, in, kratkoročno, to bo
pospešilo centrifugalen moment.
Ko se borita dva odklona, ponavadi prevlada nižji. Vojna med AKRONIMOM
in ritviki bo vodila k splošnemu sprejetju ritvik ideje. Posledica bo
naraščanje deviacij, kaosa in anarhije v nečem, kar se v končni fazi
degenerira v kvazi-zavest Krišne. Ta nizko vreliščna revolucija je še
vedno na začetni stopnji. Situacija se bo brez dvoma še naprej
degenerirala, kratkoročno. Toda razkroj ne more iti v neskončnost, ker
vedno privablja močno reakcijo.
Ta reakcija je lahko pristna zavest Krišne. Ali pa ne.
PHALENA-PARICIYATE
Poglejmo argument-na-osnovi-rezultata kriterij (phalena-pariciyate).
Šrila Prabhupada bi včasih kljuboval svojim bivšim tovarišem z izjavo:
"Kaj so napravili? Poglej kaj sem jaz napravil." Na ta način je vrednost
v pravilnem razumevanju argument-na-osnovi-rezultata kriterija, tega ne
more nihče zanikati. Stvar je v tem, kako razumeti rezultate v smislu
perspektive in časovnega razdobja.
Enajst šarlatanov je dosegalo fenomenalne kratkoročne rezultate, ko so
se pompozno pojavili v poznih sedemdesetih. Vse vrste iniciacij. Nekaj
resnično velike bere. Fantastično. Gibanje se je zdelo večje kot
kdajkoli.
Prabhupada je pred tem bil pregnan na položaj figure-izobeska, in
mogočen kontingent--ki je pozneje imel drznost proglasiti se za uttama-adhikarije--je
postavljal ovire veliko kandidatom za iniciacijo. Celo veliko
Prabhupadovih lastnih učencev je postalo de facto sledilcev teh enajstih
veličastnih voditeljev.
Učenjak je prepričal drugih deset, da sprejmejo uttama-adhikari profil,
in bila je eksplozija novih iniciacij in predanih častilcev. Veliko
izmed teh jih šlo ven objestno varati množice za denar, in zakladnice so
se polnile, skoraj kot še nikoli. BILO JE VELIKO!
Toda ali je to dokazalo, da je njihov sistem igranih uttama-adhikarijev
in conskih ačarij verodostojen? Negativno, če sodimo po rezultatih iz
današnje perspektive. Če sodimo rezultate skozi oči duhovnih Šaster bomo
prav tako prišli do zaključka, da celoten šov ni bil avtentičen.
Sigurno, nekateri izmed ritvikov imajo čiste templje s privlačnimi
Božanstvi, itd. To ne dela ritvik ideje kakorkoli manj izmišljene. Če
ritviki prispevajo k naraščanju števila Krišnovih bhakt, ali k upadanju
tega števila, je lahko določeno in presojeno v toku časa. Ni nikakršne
potrebe po sprejetju kulta enostavno ker lahko pokažejo nekaj
kratkoročnih rezultatov. Ni nujno, da so stvari takšne, kot so videti,
ker so takšni navidezni rezultati lahko varljivi.
"BREZ SPREMEMBE"
Šrila Prabhupada nam ni dosegljiv na vse načine, kot je bil nekoč, toda
formalistično razmišljanje ritvikov zahteva, da sprejmemo nekaj zelo
podobnega temu. Argument je preprost: "Brez spremembe!" Enostavno za
enostavne. Ali, enostavno za naivneže. To je najmočnejši argument
ritvikov, kakorkoli, tako ga je potrebno temeljito analizirati.
Šrila Prabhupada je imel vpeljan ritvik sistem, ko nas je zapustil.
Rekel je: "Brez spremembe." Zatorej, brez sprememb pomeni natančno
sledeče: Delujte natančno na način, na kateri se je delovalo tik pred
njegovim odhodom. To je bistvo tega argumenta.
Enostavno.
Ritviki ga navadno poskušajo predstaviti kot enostavnega, tudi, in so
zelo uspešni, ko ga vedno znova in znova ponavljajo. Seveda, ker je
Kali-yuga, ko so ljudje leni glede razumevanja duhovnih resnic, zlahka
zavedeni, prepirljivi, nesrečni, in vedno vznemirjeni, jim lahko tekne
katerokoli enostavno sporočilo. Sprejmejo lahko karkoli, če jim le ni
treba o tem preveč razmišljati.
Resnično pomembna stvar tukaj je DEJANSKI KRITERIJ BREZ SPREMEMBE, še
posebej v kontekstu Šrila Prabhupadovih izjav v zvezi z duhovnim
učiteljem in iniciacijo. Poglejmo nekatere izmed teh:
"Želim da, v moji odsotnosti, vsi moji učenci postanejo duhovni
učitelji."
"Pomagajo mi pri tem misijonarskem delu. Istočasno bi jih vse pozval, da
postanejo duhovni učitelji. Vsakdo izmed vas bi moral biti duhovni
učitelj, kot naslednje."
"Od vsakega študenta se pričakuje, da postane ačarja… Dal sem vam
sannyaso z velikim upanjem, da boste, v moji odsotnosti, vi pridigali ta
kult."
"Trdno se držite lotosovih stopal Gospoda Čaitanje Mahaprabhua. Potem
postani duhovni učitelj. To je vse. Tako upam, da boste vsi vi, moški,
ženske, fantje in dekleta postali duhovni učitelji in sledili ta
princip."
"…razločno je, da čeprav je bil v svojem prejšnjem življenju pogojena
duša, to ni bila ovira za to, da je postal duhovni učitelj. Ta zakon se
ne nanaša samo na duhovnega učitelja, ampak na vsako živo bitje."
"Mogoče, do leta 1975, bo vsem mojim učencem dovoljeno inicirati in
povečati število generacij. To je moj program."
"Do leta 1975 boste vsi tisti, ki ste opravili te izpite, posebej
opolnomočeni za iniciranje in povečanje števila populacije zavestne
Krišne."
"…tako kot imam jaz svoje učence, na ta način, v prihodnosti, lahko da
bodo vsi ti učenci imeli veliko vej nasledstev učencev…"
"Sem poln upanja, da moji učenci, ki so danes prisotni, četudi umrem,
…se moje gibanje ne bo končalo. Sem poln upanja. Da. Vsi ti dobri fantje
in dekleta, ki so stvar vzeli tako resno… Postati morate duhovni
učitelji."
Nobeden izmed teh navedkov ne more biti smatran kot nasproten principu
brez spremembe, ker vsi prihajajo direktno od Njegove Božanske Milosti
Šrila Prabhupade. Kot takšni, prav tako predstavljajo kriterij za brez
spremembe. Predstavljajo Prabhupadovo perspektivo, oziroma upanja, za
nadaljevanje njegovega gibanja, po njegovi zapustitvi scene. Ne moreš
biti izbirčen glede tega kaj določa in kaj ne določa brez spremembe.
Karkoli je Prabhupada rekel glede prihodnosti njegovega gibanja odreja
bistvo brez spremembe. Vsi zgoraj omenjeni navedki so močno
kontradiktorni konceptu brez spremembe, ki ga podaja ritvik skovanka.
Če je brez spremembe pomenilo nadaljevanje ritvik procesa po
Prabhupadovem odhodu, zakaj ni tega kje POSEBEJ omenil? S posebej
mislimo na omembo, ki ne sloni na ekstremni interpretaciji nejasne
izjave. Ritvik skovanka sigurno ni omenjena v kontekstu zgoraj omenjenih
navedkov.
Samo za primer, Prabhupada bi lahko zlahka bil rekel: "Četudi ne
postanete duhovni učitelji, nadaljujte z iniciranjem učencev v mojem
imenu, kot sedaj, in oni bodo še naprej moji učenci, celo ko umrem."
Toda nikoli ni rekel kaj podobnega. Tako imenovan določitven trak ne
pravi tega, čeprav želijo ritviki iztisniti interpretacijo, naklonjeno
njihovemu aranžmaju. Ta vsebuje zelo zvite in izkrivljene zaključke z
dvomljivo logiko. Je vse prej kot enostavna.
Toda Prabhupada je rekel: "Želim da, v moji odsotnosti, vsi moji učenci
postanejo duhovni učitelji." To je samoumeven navedek, in to je tisto,
kar je bil želel (in še želi). To je tisto, kar je avtorizirano, in ni
komplicirano. Rekel je: "Od vsakega študenta se pričakuje, da bo postal
ačarja." Enostavno. In tega ne smemo spreminjati.
To je tisto, kar odreja princip brez spremembe.
Ritviki se spuščajo v formalistično razmišljanje ko pridigajo, da "brez
spremembe" pomeni "nadaljevanje ritvik sistema iniciacij." Kot je
Prabhupada rekel, neumen mora biti prevaran.
Prabhupada ostaja prisoten v svojih knjigah (kjer jih AKRONIM-ovi
uredniki niso spremenili). Knjiga Bhagavat je pravo sredstvo
osvoboditve. Ne glede na to, ko je bil manifestiran, je njegova
prisotnost imela pomen. Sporočilo vsem ritvikom: Zgodila se je
sprememba--Prabhupada ni več fizično z nami.
Vendar nas ni popolnoma zapustil, ker nam je pustil svoje pisanje,
magnetofonske trakove, in svoja upanja in pričakovanja za gibanje. Vse
to sestavlja princip brez spremembe.
Včasih se istoveti enostavno z lahko. To pa vedno ni tako, kakorkoli.
Bhakta lahko enostavno zavrne poziv, da naj preneha s petjem na ulici,
in lahko je aretiran. Tvoje življenje lahko za nekaj časa postane
komplicirano, ker si se enostavno odločil, da boš nadaljeval s svojo
predpisano dolžnostjo. Vsi bhakte so to izkusili.
Toda ritvik sistem je lahka pot iz problema, oziroma lahka pot iz
soočenja z velikim problemom po Šrila Prabhupadovem nepričakovanem
odhodu. Samo-proglašena določitev enajstih uttama-šarlatanov je bila še
ena lahka pot iz problema. Objava enajstih conskih papežev je bila še
ena lahka in enostavna pot iz problema. Toda nobena izmed teh lahkih in
enostavnih poti iz godlje, v resnici ni nikogar spravila iz te. Vode so
bolj motne kot kdajkoli, in situacija postaja mračnejša z vsakim letom.
Brez spremembe mentaliteta zahteva iskrenost. Iskren bhakta se mora
vrniti na pravo pot, odreči se lahkim toda neavtoriziranim alternativam,
in se soočiti s težavami in problemi, enostavno takšnimi kot so. Po tej
poti bo katerakoli razumna oseba zaključila, da je ritvik sistem
dejansko odklon od Šrila Prabhupade, Vedske tradicije, in vseh prejšnjih
in sedanjih Vaišnavskih linij.
Ritvik sistem ni bil v uporabi v zgodnjih letih Prabhupadovega
pridiganja na zahodu. Ta leta so bila popolnoma avtentična, in, kako so
se potem stvari odvijale naprej je lahko zlahka smatrano za platformo
brez spremembe. Prabhupada je prav tako opustil ritvik iniciacije od
časa do časa skozi svojo poznejšo pridigarsko misijo. Prav tako je
osebno izvedel nekaj iniciacij, brez asistence ritvikov. Iniciacija je
bila tista, ki je bila posebna, in ne ritvik asistenca.
Brez dvoma, Šrila Prabhupada je sedaj transcendentalno dosegljiv do
enake mere, kot je bil za časa manifestirane aktivnosti med nami. Da je
vani pomembnejši od vapu še ne pomeni, da je vapu nepomemben, ali
brezsmiseln. Za trenutek transcendiraj formalistično razmišljanje in
premisli o sledečih vprašanjih:
-
Ali lahko pišeš Prabhupadi pismo in dobiš napisan in podpisan odgovor
od njega?
-
Ali lahko govoriš z njim v sobi, kjer ti lahko direktno odgovarja?
-
Ali ga lahko naročiš za udeležbo v televizijskem intervjuju ali za
govor v radijskem intervjuju?
-
Ali se lahko pojavi na predavanju pred publiko, sprejme določena
vprašanja in posamično odgovori na ta vprašanja?
-
Ali lahko organiziraš zanj srečanje z velikim politikom, velikim
univerzitetnim profesorjem, velikim religioznim vodjo, ali z velikim
vodjo kulta?
-
Ali ga lahko prosiš za določen odgovor, posnet na trak ali v pisni
obliki, glede pravnega problema v zvezi z novim zakonom, ki je
nenaklonjen zavesti Krišne.
-
Ali mu lahko predstaviš novega bhakto v njegovi sobi in poslušaš
njuno verbalno komunikacijo?
-
Ali ga lahko pozdraviš, ko prihaja z letalom?
-
Ali je sedaj mogoče, da on osebno izbere, v pisni obliki, duhovno ime
novega bhakte? Ali je mogoče, da on osebno prekliče ime, ki ga je novemu bhakti dal eden izmed njegovih tajnikov?
Lahko smo videli in slišali, kako je počel vse te stvari. To je bilo
takrat. Sedaj je sedaj. ZGODILA SE JE SPREMEMBA.
TVEGANJE BREZ PRIMERA
Ne moreš dokazati nasprotno. Če nekdo trdi, da je Prabhupada bil
duhovnik v Atlantidi sedemnajst življenj nazaj, kako lahko ovržeš takšno
divjo spekulacijo? Če ni nikoli tako ali drugače govoril o tem, ne moreš
dokazati, da ni bil takšen duhovnik.
Podobno, ritviki trdijo, da Prabhupada ni nikoli rekel, da se ritvik
iniciacije ne morejo nadaljevati po njegovem odhodu, tako ne moreš
dokazati, da ni želel, da se ta sistem nadaljuje. Toda ta vrsta logike
obrne argument v obratno smer. Ritvik sistem ne more biti sprejet
enostavno zato, ker ni bil posebej prepovedan. Namesto tega, ritvik-v-odsotnosti
je tako neprecedenčen, da potrebuje nedvoumno sankcijo s strani
sampradaja ačarje, preden je lahko institucionaliziran.
Ne more biti legitimno institucionaliziran enostavno ker nek bhakta
zaključi, "to še vedno ni tako zelo daleč iz okvirov." Skok na
neprecedenčen ritvik zahteva resolucijo od ačarje samega, drugače je
skok zelo dolg, z nevarnim breznom pod seboj.
Ritviki pravijo, da ni nikakršnega dokaza, da Prabhupada ni vpeljal tega
sistema, namreč, ni nobene jasne njegove izjave v tem kontekstu.
Kakorkoli, tukaj je ogromno dokazov iz Šaster in njegovih izjav, ki
logično in praktično nakazujejo, da ne bi nikoli smel biti vpeljan po
njegovem odhodu.
Vrhu tega, ni nikakršnega dokaza, da je želel, da se institucionalizira.
Je brez prejšnjega primera. Stvari brez prejšnjega primera sodijo v
kategorijo Boga, Šiva-tattve, shaktyavesha, in sampradaja-ačarje. Niso
za pogojene duše, da bi z njimi muhavo ustvarjale zmešnjavo.
Toda ritviki so pridali kislo tamarindo v proces iniciacije, skovali in
uporabili so neprecedenčna sredstva za stvaritev nekaj kongregacijskega
aranžmaja. Kdo izmed nas želi sprejeti zaslugo za implementacijo tega
sistema, in, če se pokaže kot napačen, se prav tako soočiti s tveganjem
glede karmičnih reakcij za porivanje tega?
Situacija v obeh taborih je daleč onstran stadija, ko bi reforma lahko
pripeljala stvari nazaj v normalo. Ne moreš reformirati ritvik gibanja.
Ritvik je spremenil samo bistvo iniciacijskega procesa. Je retrogradno
in reakcionarno gibanje, in daje zavetje enakemu nezadovoljstvu in
ogorčenju kot AKRONIM. Oba uporabljata svoje osnovno nezadovoljstvo kot
gorivo za promoviranje svojih nasprotujočih si iniciacijskih aranžmajev.
Tako kot ne moreš spremeniti jogurta nazaj v mleko, nobena izmed teh
različnih si organizacij ne more biti spremenjena nazaj v pristno zavest
Krišne.
Založniško pravico za vse citate iz knjig Njegove Božanske
Milosti A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupade ima
Bhaktivedanta Book Trust
|