English | Hrvatski

ZAVEST KRIŠNE

VAISHNAVA FOUNDATION

Sledeči stopinjam najodličnejšega oznanjevalca zavesti Krišne v zahodnem svetu

NJEGOVE BOŽANSKE MILOSTI A.C. BHAKTIVEDANTA SWAMI PRABHUPADE


NAPAKE V RITVIK SKOVANKI

Avtor: Kailasa Candra das

Ritviki--čeprav morejo, za lastne namene, reči, da se duhovni učitelj lahko pojavi v prihodnosti--v resnici smatrajo, da so vsi Šrila Prabhupadovi učenci samo, oziroma največ kar so sposobni biti, ritviki. Takšni "namestniki" ne morejo biti napredni bhakte, očitno. Praktično gledano, ritviki smatrajo vse druge za kanistha-adhikarije, tako kot sami sebe.

Ritviki mešajo madhyam-adhikarija z ritvikom, smatrajo ju kot enakovredna. Madhyam-adhikari je lahko dikša-guru oziroma regularen guru in lahko inicira svoje lastne učence. Regularen guru oziroma guru reditelj je duhovni učitelj, toda še vedno sedi ob stopalih uttama-adhikari guruja ("Prabhupada"), tako kot verodostojen učitelj na višji šoli še vedno deluje pod končnimi navodili in vodstvom rednega profesorja.

Toda ritviki mislijo drugače in ne razumejo pravilno obreda dikše, oziroma etikete, da mora iniciacija iti skozi direktno nadzorstvo njihovega lastnega guruja, če je še vedno fizično manifestiran. Če odobri, skozi svoje manifestirane aktivnosti, lahko katerikoli izmed njegovih iniciranih učencev dejansko inicira učence v svojem imenu (prej kot v njegovem). V tem primeru je etiketa transcendirana.

Tako je oboje, odobreno in razumljivo, da je madhyam-adhikari (brahma-nistham) lahko ostal ritvik, iz obzirnosti do svojega mahabhagavat duhovnega učitelja, ko je še vedno prisoten na Zemlji. Kakorkoli, takšen madhyam-adhikari ne ostane ritvik, po odhodu njegovega guruja.

Sedaj, ritviki očitno verjamejo, da med preostalimi Šrila Prabhupadovimi učenci ni madhyam-adhikarijev. Ali mislijo, da se madhyam-adhikari doseže na nivoju, ki je še vedno pod pragom dikša-guru kvalifikacije, ali da se (tako imenovan) madhyam-adhikari avtomatično spremeni v ritvika (ritvik-za-vedno?) po tem, ko mahabhagavat stopi v nitya-lila pravistho.

Nihče izmed Šrila Prabhupadovih direktno iniciranih učencev ni obvezan verjeti, da je obstajal celo samo eden legitimen madhyam-adhikari v njegovi čredi po njegovem odhodu. Preteklost močno govori proti temu. Toda, če je obstajal eden--ali celo več kot eden--potem bi ta bhakta ali te bhakte lahko postali dikša-guru (in ne samo ritvik) po Prabhupadovem odhodu. To bi, seveda, bilo odvisno od njihovega prejetja ukaza od Šrila Prabhupade, da inicirajo nove učence, in ti novi učenci bi potem postali "učenci mojega učenca."

Za veliko Prabhupadovih učencev, ki so zaključili, da nihče ni bil kvalificiran niti za regularnega oziroma rediteljskega guruja, se ta prepričanja iz leta v leto kažejo kot bolj in bolj pravilna. Toda tisti v tej kategoriji, ki so se potem zaleteli in spremenili filozofijo in postopek iniciacije, niso deležni te slave.

Seveda, niso vsi ritviki Šrila Prabhupadovi inicirani učenci. Nekateri izmed njih so novi bhakte, ki so prvotno sprejeli Šrila Prabhupado kot šikša-guruja. To je bila občudovanja vredna odločitev najvišjega reda, toda potem so to izkrivili, ko so svojo vero cepili s to neavtorizirano ritvik idejo.

Po eni strani je težko biti prestrog s katerimkoli izmed teh. Veliko jih je bilo podvrženih ponižujočemu rigorizmu tudi do treh ločenih "re-iniciacijskih" ceremonij, predajajoč se pogojenim lopovom, ki so se pretvarjali za duhovne učitelje. Po tako veliko guru-padcih in "re-iniciacijskih" ceremonijah, so ti novi ljudje zaključili, da so vsi Šrila Prabhupadovi učenci nič več kot kanistha-adhikariji. Dejansko, to je liberalna perspektiva. V mešanici je prav tako zelo verjetno veliko število sahajij, prikritih impersonalistov, ateistov in ne-bhakt. Zakaj? Vprašaj se sledeče: Kako je lahko katerikoli iskren bhakta Boga tako predrzen, da se pretvarja za duhovnega učitelja?

Ritviki privlačijo izgorele ljudi, ki so postali popolnoma razočarani nad AKRONIMOM. So jezni in ogorčeni, nagnjeni k ponovni prizadetosti ob naslednjem skoku. Vedno se spominjaj, da pristen madhyam-adhikari vstopa v gurujevo palačo skozi prednja vrata. Tako je tudi z uttama-adhikarijem, četudi on sestopa na (navidezen) nivo madhyam-adhikarija, da bi izpeljal dolžnosti iniciranja novih učencev v kult bhakti.

Ritvik-v-odsotnosti ačarja, kakorkoli, postane prisleparjen duhovni učitelj, vstopajoč v fasado gurujeve hiše skozi zadnja vrata. Pravi, da te inicira v imenu Prabhupade, toda potrebuješ ga (Prabhupado) za izvedbo žrtvovanja ognja in da vam vsem da druga imena.

PREVARA PLUS PREVARA JE ENAKO VEČJA PREVARA

Na eni strani imaš tabor s poceni guruji in poceni učenci. Na drugi strani imaš skupino, ki podeljuje masovne iniciacije v imenu ne-manifestiranega ačarje, več ali manj vsakomur, ki jo želi. Na eni strani imaš guruje, ki naj bi bili Absolutni, vendar to niso, in, na drugi strani imaš iniciacije, ki so smatrane za formalnosti izpeljane s strani nove vzhodne verzije duhovnikov. Na eni strani imaš manifestirane svečenike, ki niso samo-realizirani, vendar se pretvarjajo da so. In, na drugi strani ti je rečeno, da ni več mogoče najti manifestiranih gurujev in da ne-manifestiran sampradaya-ačarja inicira za večno.

Obe strani predstavljata dogmatične ideologije, ki niso avtorizirane niti po Vedskih niti po Vaišnavskih odredbah. Ta polarizirana stališča očitno ustvarjata binarnost v umih novih ljudi, katere niso sposobni razrešiti. Ostajajo razklani in v konfliktu. Nagnjeni so delati žalitve nasprotni strani, ker pravilno zaznavajo, da je sovražna stran sleparska. Eden tabor dovoljuje kanistham (in nižjim), da so duhovni učitelji, oziroma, natančneje, dovoljuje ne-osvobojenim osebam, da so guru. In druga stran je mnenja, da edini manifestiran ačarja mora biti ritvik-ačarja. Prevara plus prevara proizvede veliko večjo prevaro.

Zavest novih ljudi postane načeta, od znotraj postanejo bolj in bolj razdvojeni in degradirani, njihova vera oslabi, in veliko če ne večina izmed njih postanejo ne-bhakte, v toku časa.


NAMESTNIKI FUNKCIONIRAJO SAMO, KO JE AČARJA MANIFESTIRAN

Ritvik je definiran kot brahmin, sam iniciran od samo-realiziranega Vaišnave, ki prisostvuje pri izvedbi dikša obreda, da bi asistiral v izvedbi obrednega žrtvovanja. To je definicija v kontekstu Vaišnavskega iniciacijskega obreda. Ni dokaza v spisih, da bi ritvik izvajal Vaišnavske dikša-yajne za ačarjo, ki ni manifestiran. Kali-yuga verzija tega se odvija v drugih ne-Vedskih linijah, očitno.

Šrila Prabhupada osebno ni bil prisoten pri večini iniciacijskih obedov v svojih poznejših pridigarskih letih, toda bil je na Zemlji, nekje je pridigal v obliki, ki je bila vidna pogojenemu človeštvu. Razen na samem koncu, so vsi takšni ritvik obredi bili izpeljani samo, ko jih je on najprej odobril. Na samem koncu, je dal vsa pooblastila in opolnomočil svoj ponovno-imenovan kontingent, da izvajajo obrede s komerkoli, ki ga ocenijo kot primernega, na kateremkoli kraju in ob kateremkoli času, ki ga izberejo.

Ritviki so redko omenjeni v Duhovnih spisih. V osmem spevu, v šestnajstem poglavju je verz, v katerem je zapisano: tosayed rittvijah: "Potrebno je zadovoljiti ačarjeve asistente." Nič velikega, nič pomembnega. Sampradaja ni nikoli slonela na ritvikih. Če bi bili bistveni, potem bi bili veliko pogosteje omenjeni v Šastrah in v Šrila Prabhupadovih komentarjih. Vse kar so omenjeni je v kontekstu njihovega vodenja Vedskih oziroma Vaišnavskih žrtvovanj (yajn). Prabhupada jih je včasih uporabljal. Včasih ne. Asistenti niso nikoli temelj česarkoli Absolutnega.

Ritvik uredba, v svojih zaključnih dnevih z nami, ni imela nikakršnih pretresajočih razvejanosti in reakcij. Ni imela skrivnega spodaj ležečega pomena. Bila je pragmatična uredba, to je vse. Bila je zdrav razum, glede na okoliščine, in katerikoli razumen človek v tem ne bo videl nič več kot je bilo. Šrila Prabhupada je bil zelo bolan, tako je avtoriziral ritvike, da odločajo o nekaj stvareh, o katerih je normalno on sam odločal. To ni ustvarilo baze za post-samadhi ritvik skovanko, niti je to ustvarilo bazo za avtomatično spreobrnitev ritvikov v dikša-guruje, po njegovem odhodu.

Šrila Prabhupadov vodilni tajnik za časa njegovega odhoda je potrdil, tri leta kasneje, da so edine določitve, ki jih je Prabhupada kdajkoli napravil, bile ritvik določitve. S to redko sapico svežega zraka iz tega tabora se še vedno strinjamo. Toda te določitve niso nikoli bile razložene s strani Prabhupade kot baza za ritvik-v-odsotnosti gibanje. Šrila Prabhupada je svoje zadnje dni govoril o namestnikih, kajti je zelo verjetno, da je to bilo vse kar je imel--nihče ni bil kvalificiran iznad tega statusa. Vpisi v dnevnik drugega osebnega asistenta so odražali inovacijo samo v smislu, da ritviki določajo osebo, čas, in kraj za izvedbo ritvik obreda iniciacije.

Ritviki nimajo nikakršnega dokaza iz Šaster, ki bi podprl ritvik-v-odsotnosti, in tudi ga ne morejo izpeljati, na kakršenkoli jasen način, iz Šrila Prabhupadovih izjav skozi zadnje dni. Takrat je bil prisoten in fizično manifestiran. Obredi so se odvijali, ko je bil manifestiran. Na ta način, brez jasnega in dokončnega dokaza za drugače, morajo vse izjave v zvezi z ritvikom biti interpretirane v tem kontekstu. Sistacara vseh Vaišnavskih nasledstev skozi zgodovino prenaša tradicijo, da so ritvik obredi avtorizirani samo, ko je dikša-guru--v imenu katerega se izvajajo--fizično manifestiran. Šrila Prabhupada ni nikoli preklical tega važnega načela.


ARGUMENTI IN PROTIARGUMENTI

ARGUMENT: Očitno Prabhupada ni imenoval nikakršnega naslednika, tako je bil moral ustvariti neko vrsto ritvik sistema. Ker ni imenoval naslednika, je to moralo biti storjeno. Ker bi moralo biti storjeno, potem, tako ali drugače, je on to napravil. Tako moramo razbrati, kako in kje je to napravil, in potem uvesti ritvik sistem.

ODGOVOR: To je psihološka projekcija pogojene želje, rojene iz napačnih in nelogičnih realizacij. Nakazuje na prikrito zamero proti Prabhupadi, ker je na videz napravil stvari tako težavne po svojem odhodu. Oba tabora uporabljata emocionalno in neiskreno vprašanje: "TODA KDO JIH BO INICIRAL?!?"; in od tod ta argument v končni fazi prihaja.

ARGUMENT: Ker je tako veliko gurujev pogrnilo, nikoli ne bo nikakršne končne rešitve, ki temelji na fizično manifestiranem guruju. Tako je ritvik edini sistem, ki nas lahko reši te težave.

ODGOVOR: Običajno guruji, ki pogrnejo, niso nikoli bili guruji. Emocionalno in neiskreno vprašanje še vedno ni odgovorjeno s tem reakcionarnim čustvom, rojenim iz željnega razmišljanja.

ARGUMENT: Pomemben Prabhupadov sannyasi (tisti čas) v Vrindavanu, je v svoj dnevnik vpisal, skozi Prabhupadove zadnje dni, da naj bi mu bil glavni Tajnik razkril (sannyasiju), da so bo ritvik nadaljeval po Prabhupadovem odhodu.

ODGOVOR: Temu se lahko reče neka vrsta pričanja. To ni močno pričanje, ker več ali manj spada v področje nepotrjenih govoric. Gotovo ni dokaz, in ima nekaj drugih slabosti. Glavni Tajnik je vehementno zanikal, da naj bi karkoli podobnega rekel temu sannyasiju. Njun pogovor očitno ni bil sneman. Zraven tega, ta bivši sannyasi je postal vodilni zagovornik ritvika v zgodnjih devetdesetih. Ali želiš bazirati nikoli viden ritvik-v-odsotnosti sistem na takšnem ultra-slabotnem in omejenem pričevanju? Ali je za tebe njegov vpis v dnevnik dovolj, za takšen preskok v veri?

ARGUMENT: Govori se, da sta dva pooblaščenca izvedla po eno ritvik iniciacijo, čeprav vse njune druge iniciacije niso bile te vrste.

PROTIARGUMENT: Četudi je to res, vse kar so počeli je bilo neavtorizirano izmišljanje, tako to ne daje nikakršne verodostojnosti ritvik ideji.

ARGUMENT: Prabhupada je vpeljal veliko inovacij skozi svoje pridigarske aktivnosti, v glavnem v zahodnih deželah. Ritvik sistem ne bi bil kontradiktoren njegovi tendenci kreiranja poti in načinov brez prejšnjega primera, da bi razširjal zavest Krišne.

PROTIARGUMENT: Nobena izmed Šrila Prabhupadovih uredb oziroma inovacij ni imela takšnih razsežnosti. Zraven tega, bil je osebno prisoten, ko jih je uvedel, tako jih je lahko tudi preklical, če bi se pokazale kot kontra-produktivne.

ARGUMENT: Tako veliko Šrila Prabhupadovih učencev je imelo zelo malo ali nič kontakta z njim osebno na Zemlji. Za njih, če je kje drugje bil fizično manifestiran, ni bilo nobene prave razlike. Zakaj toliko hrupa o tem, da bi moral biti fizično manifestiran skozi ritvik iniciacije?

PROTIARGUMENT: Da mora guru biti fizično manifestiran, da bi ritvik v njegovem imenu izvedel iniciacijo, je Vedski proces, in njegova praktična uporaba je demonstrirana s sistacaro Vaišnavskih linij skozi zgodovino. To je standard. Kost školjke je čista, kljub temu da je kost. Vsa takšna Vedska učenja in procesi morajo biti sprejeti brez argumenta. Ko je duhovni učitelj fizično manifestiran, se ga lahko posebej konzultira glede kateregakoli kandidata, ki naj bi v njegovem imenu bil iniciran preko ritvika. Tako je bilo do sredine Novembra 1977. Da Prabhupada ni preklical nobene odločitve svojih ritvikov glede oseba-kraj-in-čas na samem koncu, še ne pomeni, da tega ni bil sposoben napraviti. Če bi sprejel navodilo od Gospoda za preklic katerekoli od teh načrtovanih iniciacij, bi jih lahko, in jih bi, preklical.

ARGUMENT: Ritvik sistem je moral biti vpeljan, in nadaljuje biti potreben, ker smo bili v izredni situaciji od Šrila Prabhupadovega odhoda. (Oziroma, z drugimi besedami, "TODA KDO JIH BO INICIRAL?!?")

PROTIARGUMENT: Enaka neiskrena mentaliteta je dajala oporo naslednik-ačarja čaščenju, kot tudi conski ačarja potegavščini. Je glavna krma za izmišljanje, ker začetniki, preveč pritegnjeni z zlatimi okovi svoje družbe, prijateljstva in ljubezni, izločijo dvom z namenom prepričati da, tako ali drugače, se njihovo gibanje mora nadaljevati. Sporočilo vsem takšnim japa-mantračem: Velik problem po Prabhupadovem odhodu še ni bil rešen.

ARGUMENT: V Prabhupadovi zadnji volji je rečeno, da morajo skrbniki njegovih posesti biti njegovi "inicirani učenci". Kdo bo ščitil te posesti kot skrbnik dolgoročno?

PROTIARGUMENT: Najprej, ali so bili vsi skrbniki vsakega centra Prabhupadovi inicirani učenci takoj po njegovem odhodu? Če ne, ali je to bil problem? Če je bil ali ne, izraz "inicirani učenci" je bil vcepljen v dokument na samem koncu. Tisti, ki so ga dodali v dokument, niso o stvari temeljito premislili, preden je Prabhupada podpisal poslednjo voljo. Ti dve besedi sta bili dodani na koncu, da bi preprečili določenim frakcijam (posvetnim sorodnikom, kot tudi prejšnjim devocijskim navezam, ki so se pozneje pokazale kot negativne) prevlado na sodišču glede kakšnih poskusov prevzetja lastnine. Služil je namenu, in takšni poskusi so bili preprečeni. Njegova vključitev ni bila topa kvazi-legalna metoda Šrila Prabhupade, da uvede ritvik-v-odsotnosti gibanje.

ARGUMENT: Vyasadeva ostaja fizično manifestiran. Naša sampradaya prihaja od njega. Ker je on fizično prisoten na Zemlji, je celoten argument glede tega ničen in prazen.

PROTIARGUMENT: Če si dovolj čist, da ga poiščeš in konzultiraš glede tega--če znaš jezik, ki ga govori in lahko prejmeš od njega prosvetlitev glede tega argumenta--potem lahko razmišljamo o možnosti glede ustreznosti tega argumenta. Je eleganten argument, sigurno, čeprav je v končni fazi absurden.

ARGUMENT: Svetovalec je utemeljil ritvik sistem v svoji volji, preden je zapustil svoje telo.

PROTIARGUMENT: Svetovalec je prav tako pognojil tla za conski-ačarja semena. Ritvik se je na zahodu pojavil kakšno leto po tem, ko je Svetovalčeva volja prišla na svetlo, in to verjetno ni slučaj. Ali ni Svetovalec prav tako stal za Ananta Vasudevo, daleč nazaj? Izgleda da ima svojstveno zgodovino v zvezi s sejanjem inovacij, ki se kažejo kot velika vznemirjenja v različnih Vaišnavskih misijah. Njegovo omenjanje ritvika v svoji volji ne pomeni, da je to nekaj, kar so Prabhupadovi učenci obvezani slediti.

ARGUMENT: Poznejši sannyasi naj bi slišal, leta 1968, Šrila Prabhupado reči, da za njim več ne bo ačarij.

PROTIARGUMENT: Ali je bil ta pogovor sneman? Če je, zakaj ni bil napravljen natančen zapis na osnovi tega posnetka? Ritviki bi verjetno napravili ta zapis, če bi ta domneven pogovor bil posnet. Je zelo nasproten Prabhupadovi izjavi reporterju Newsday revije, leta 1976. Če je obstajal takšen privaten sobni pogovor, kakšen je bil kontekst izjave? Ali je mogoče, da je nakazovala na njegov poseben položaj v liniji? Skoraj sigurno ne bo še enega shaktyavesh-avatarja kot je on, ki bo pridigal v zahodnem svetu s takšnim efektom kot on. Interpretacija tega pogovora sedaj spada v področje nepotrjenih govoric--s predpostavko, da se je kakršenkoli pogovor v tem smislu sploh zgodil. Na tem sigurno ne moreš bazirati uredbe.

ARGUMENT: Duhovne Šastre podajajo nekaj primerov utelešenih bhakt, ki so prejeli iniciacijo od duhovnega učitelja, ki ni bil fizično manifestiran. Tako je to mogoče. Zatorej ima ritvik-v-odsotnosti Šastrično osnovo.

PROTIARGUMENT: V resnici ne. Nihče izmed teh bhakt ni institucionaliziral procesa iniciacije od tega ne-manifestiranega guruja. Zraven tega, sama iniciacija, v njihovih primerih, je bila vedno direktna, kar pomeni, da ni bil vključen nobeden ritvik. Iznad vseh teh protiargumentov, vsi ti posebno inicirani bhakte so že bili zelo napredne duše, veliko naprednejši kot zahodni vznemirjeni začetniki. Takšni redki in davni primeri posebnih iniciacij ne ustvarjajo precedensa za institucionalizacijo ritvik-v-odsotnosti gibanja v srcu dekadentne Kali yuge.


RADIKALNA SPREMEMBA ZAHTEVA NEDVOUMEN DOKAZ

Obstajajo različne stopnje žalitev. Spreminjanje osnovnih principov oziroma procesov sampradaje mora biti zelo visoko na listi. Šušmarjenje s sampradajo na ta način je resna zadeva. Uttama-adhikari, z neoviranim dostopom do paramatme, lahko da je sposoben kreirati večje prilagoditve oziroma inovacije. Na kratko, lahko da je ritvik uredba celo onstran tega, kar je on pooblaščen kreirati.

Ritviki smatrajo, da je mogoče enačiti regularnega guruja z ritvik-ačarjo, toda ta predpostavka ni potrjena nikjer v Šrila Prabhupadovem pridiganju ali pisanju. Sledeče nakazuje na glavni problem celotnega ritvik predloga: Kje so detajli? Če je Prabhupada avtoriziral ta sistem, če upoštevamo kako neprecedenčen je, zakaj ne bi bil vsega jasno predstavil? Zakaj ni govoril ure in celo dneve na nedvoumen in jasen način, namreč, zakaj je ta ritvik-v-odsotnosti že nakazan v njegovih knjigah. Zakaj ne bi bil rekel, da je ritvik-ačarja regularen guru oziroma guru reditelj?

Če je Prabhupada želel neprecedenčno ritvik inovacijo, zakaj tega ni rekel? Rekel je tako veliko stvari. In to točko je izpustil? Izpustil je točko, kako izvajati iniciacije po njegovem odhodu? Toda ritviki še kar vztrajajo pri svojem.


NAPAKE V RITVIK SKOVANKI

Ritviki zavračajo Vedsko tradicijo, kot tudi sistacaro Vedske tradicije, ker ne želijo, da jih te tradicionalne omejitve ovirajo pri njihovi tempeljski družbi, prijateljstvu in ljubezni. Vedo, da je skoraj nemogoče ustvariti tempeljsko okolje brez obredov iniciacij. Istočasno ne verjamejo, da je tukaj kdorkoli, ki je kvalificiran za iniciacijskega guruja. Mi se strinjamo z obema zadnjima pogledoma, vendar takšen neroden položaj ne daje nikomur pravice, da skuje neavtorizirano rešitev.

Seveda, sledijo stopinjam voditeljev AKRONIMA. Te močne osebnosti so se odločile, da bodo skovale neavtoriziran sistem iniciacije, ki je obsojen v Vedskih in Vaišnavskih učenjih. Kdorkoli, ki je še vedno pod vplivom anarth in vasan, ne more postati iniciacijski duhovni učitelj. Muhavo so pregazili to omejitev iz nešteto razlogov. Ritviki sedaj sledijo njihovim korakom. Svetovalec je pomagal oziroma hrabril oba tabora v njunih deviacijah.

Vsem novincem, ki so se pridružili ritviku, je bila napravljena velika škoda. Ne bomo odvračali svoje pozornosti na škodo napravljeno novim ljudem, ki vstopajo v Neo-math. To gibanje nima povezave s sistemom zavesti Krišne, ki nam ga je dal Šrila Prabhupada. Nasprotno, to gibanje ima spodaj ležečo antipatijo do Šrila Prabhupade. To je bilo prav tako zaplojeno s strani Svetovalca, malenkost bolj direktno. Mi smo primarno, v tem članku, zaskrbljeni glede škode napravljene novincem, ki vstopajo v sfero ritvik skovanke. Napredek kateregakoli transcendentalista je odvisen od njegovega oziroma njenega vedenja, in nepotrpežljivo vedenje novincev, ki se odločajo za ritvik iniciacijo, lahko vodi v mučen, boleč in težaven položaj.

Ritvik novinec je poučen, da lahko ima povezavo s Šrila Prabhupado. Temu ne nasprotujemo. Katerikoli iskren in veren bhakta lahko vzpostavi šikša-guru povezavo s Šrila Prabhupado preko njegovih knjig, predavanj, itd. Ritvik voditelji lahko poučijo novince, da če je takšna povezava mogoča, potem jih Šrila Prabhupada lahko reši neznanja tako skozi življenje kot tudi na koncu (anta-kale). Tudi tega pogleda ne zavračamo. Po tej poti zagovorniki ritvika potem napravijo velik skok: Če lahko imaš povezavo z gurujem, za katerega upaš da bo tvoj osvoboditelj, zakaj se potem formalno ne povezati z njim in ga napraviti za dikša guruja?

Enostaven odgovor na to vprašanje: Je neavtorizirano. Ali lahko ženski bhakta postane popolnoma samo-realizirana duša skozi svoje življenje? To je redek dosežek za kogarkoli, vendar sigurno ni nemogoče. Če ona doseže takšen nivo, ali lahko potem nosi brahminsko vrvico? Negativno. Ali lahko potem nosi tri-dando? Negativno. Zakaj? Razlog je, da takšna dejanja niso avtorizirana glede na Vedska in Vaišnavska učenja.

To je razlog, zakaj ne smejo biti iniciacije institucionalizirane od dikša guruja, ki ni manifestiran. Če je sprejet kot šikša guru, potem bo svojemu učencu pomagal napredovati v duhovnem življenju. Ko učenec napreduje, če se kje nahaja pristen Vaišnavski dikša guru, bo pomagal svojega učenca voditi k temu dikša guruju.

Toda če je pristen dikša guru manifestiran na Zemlji, in je nekdo sprejel neavtorizirano dikša iniciacijo od nemanifestiranega guruja, potem tako imenovana inicirana oseba ni kvalificirana za sprejetje avtoriziranega procesa. Četudi se želi odreči neavtorizirani ritvik iniciaciji, je pristen dikša guru verjetno ne bo sprejel za svojega učenca videč, kako ohola je bila glede procesa iniciacije v duhovno življenje. Vrhu tega, osebe, ki so sprejele ritvik iniciacije, so lahko nagnjene k žalitvam dikša guruju oziroma njegovim učencem. To so nekatere izmed pasti, ki grozeče čakajo na nesrečne ljudi, ki so bili prevarani z ritvik goljufijo.

Kar se je začelo kot zelo dobra stvar--vera v Šrila Prabhupado kot šikša guruja--se spreminja v zelo slabo stvar, ko nepotrpežljivo zahtevajo iniciacijo od njega. In goljufi so tukaj, da jih izkoristijo. Ritvik voditelji ne želijo bremena guruja, vendar želijo svojo pol-devocijsko kongregacijo. Želijo imeti nek vpliv in kontrolo znotraj te sfere družbe, prijateljstva in ljubezni. Prav tako želijo svoje čaščenje Božanstev in svoja predavanja. Želijo imeti nekaj kongregacijskega petja in mantranja. Želijo da je tako, kot je bilo, vendar so takšni retro aranžmaji dobri samo, če ne vsebujejo izmislekov.

Ritviki vedo, da ne morejo ustvariti takšnega okolja brez dikša-guru-v-odsotnosti ureditve. Tako imajo aroganco in drznost, da to enostavno napravijo.

Z razglašanjem, da je Šrila Prabhupada napravil takšno drastično ritvik-v-odsotnosti spremembo v učenjih in procesih Vaišnavske iniciacije, ga to dela za nekaj, kar on ni. Ko so odstopajoči sannyasiji, leta 1970, razglasili Prabhupado za Boga, mu je to tehnično dajalo višji status kot ga je imel prej. Toda obsodil je takšno slavljenje. Podobno, napraviti Prabhupado za iniciacijskega guruja za predvideno prihodnost, ali celo za celotno Zlato Dobo, ga to prekriva s slavo, za katero ni nikoli prosil--in je ne sprejema.

Kakorkoli, ritvik sistem ima nekaj precedensov, in te je mogoče najti v asampradajskih sektah. Sekto Kartabhaja, katero je omenil Šrila Bhaktivinoda kot eno izmed trinajstih sahajija kultov, je ustanovil Anukula Candra Thakur. Po smrti je bil proglašen za inkarnacijo Boga. Prav tako je bilo proglašeno, da je on edini, ki lahko novoprišleke inicira v linijo. Pozneje je bil še eden precedens za ritvik. Ko je umrl Ramakrishna, je njegova žena Saradia razglasila, da nikoli več ne bo nihče dovolj kvalificiran, da bi iniciral po njegovi smrti. Proces vstopa v njegov kult je bil podoben temu ritvika.


RITVIK KOT PRIKRITO KRŠČANSTVO

Ker Krščanstvo prevladuje na zahodu, in ker veliko Prabhupadovih učencev prihaja iz tega ozadja mleccha-dharme, ne bi smelo biti presenečenje, da se to sedaj spet pojavlja in vpliva na gibanje zavesti Krišne.

Šrila Prabhupada je bil posmehljiv in prezirljiv do koncepta Kristusa, ki sprejema grehe modernih tako imenovanih učencev ("zelo dobra ideja"). To je smatral za nič več kot udobno racionalizacijo. Toda Kristjani so zbrali kongregacije, ki bazirajo na množičnih krščenjih (iniciacijah). To je lažje kot soočiti se s težko realnostjo, tako ritviki kopirajo Krščansko pot, čeprav tega ne priznajo.

Ritvik je v tem trenutku zelo centrifugalen. Takšno je bilo tudi Krščanstvo v prvih nekaj stoletjih. Ritviki nimajo upravnega telesa oziroma hierarhije, kot ima to AKRONIM, toda čas spreminja stvari. Ne glede na to, tako kot AKRONIM, ritvik gibanje bazira na vrsti "duhovniškega zbora", in ta se nagiba k dogmi, v toku časa.

Ritvik sistem indirektno hrabri svoje privržence k izmislekom, da poslušajo Prabhupado, kako jim govori v njihovih srcih, ravno tako kot sledilci mleccha-dharme, ki domnevno poslušajo Kristusa. Verodostojen sistem nagovarja začetnike h kontroli njihovih umov.

Čeprav je bil Prabhupada malenkost bolj naklonjen mleccha-dharmi kot nasprotujoči ji ateistični dekadenci, bi morali to videti kot nič več kor rahlo spodbudo. Vse takšne izjave ne bi smele nikoli biti interpretirane na način, kot da je Prabhupada želel, da njegovi učenci postanejo kot Kristjani, ali da kopirajo njihov sistem iniciacije.

Dvija brahmin, ki napreduje v zavesti Krišne, je predstavnik duhovnega učitelja. Čeprav še ne samo-realiziran, lahko kljub temu pomaga kateremukoli novincu pri razumevanju Absolutne Resnice tako dolgo, dokler predstavlja to, kar je duhovni učitelj rekel njemu. V tem smislu se ga lahko primerja z idealom duhovnika v Krščanstvu, ki je sprejel Kristusa za svojega šikša-guruja (brez uporabe tega izraza seveda).

Takšen duhovnik bi moral biti osvobojen nezakonitega seksa, jedenja mesa, intoksikacije in iger na srečo. Takšen duhovnik bi lahko pomagal zmedeni osebi v kritični situaciji, tako da jo spomni na Boga. Ali je danes kje tako? Tega ni mogoče zagotovo reči, brez da je on ali ona bila temu priča. Ne glede na to, ena ali dve izjavi Prabhupade v tem kontekstu ne bi smele biti napihnjene iz proporcij. Takšna izjava ne bi smela biti spreobrnjena v opravičilo za kakršnokoli vrsto ritvik sistema.

V sredini osemdesetih je eden najostrejših kritikov AKRONIMA razodel svoje sanje, ki jih je imel v zvezi s Šrila Prabhupado. V sanjah je Šrila Prabhupada vpil nanj: "To je cerkev! To je cerkev! To je cerkev!" Smisel tega šokantnega razodetja v njegovih sanjah je bil, da je AKRONIM postal kot sistem cerkve--tako zelo se je degeneriral. Prabhupada je izražal svoj stud nad tem.

Ironično, pet let kasneje je ta bhakta skočil na ritvik vagon, kljub dejstvu, da je bil posvarjen točno pred tem. Takšna je moč zavajanja materialne energije.


KRATKOROČEN RAZKROJ

Šušmarjenje s temeljnimi principi sampradaje, oziroma njenimi učenji, filozofijo in procesom, bo povzročilo novincem soočenje s kontradikcijami, katerih niso sposobni razrešiti. Od znotraj jih bodo napadli dvomi, kar bo v končni fazi povzročilo izgubo vere. To vodi v kaos in anarhijo, gledano kratkoročno.

Ritviki so degenerirali proces. Novinci ga bodo verjetno še bolj. Ko se enkrat izognejo oviri sprejetja manifestiranega dikša guruja, bodo dvomili v potrebo po kakršnemkoli formalnem žrtvovanju ognja. Sebe bodo smatrali za inicirane od Prabhupade brez tega, in, kratkoročno, to bo pospešilo centrifugalen moment.

Ko se borita dva odklona, ponavadi prevlada nižji. Vojna med AKRONIMOM in ritviki bo vodila k splošnemu sprejetju ritvik ideje. Posledica bo naraščanje deviacij, kaosa in anarhije v nečem, kar se v končni fazi degenerira v kvazi-zavest Krišne. Ta nizko vreliščna revolucija je še vedno na začetni stopnji. Situacija se bo brez dvoma še naprej degenerirala, kratkoročno. Toda razkroj ne more iti v neskončnost, ker vedno privablja močno reakcijo.

Ta reakcija je lahko pristna zavest Krišne. Ali pa ne.


PHALENA-PARICIYATE

Poglejmo argument-na-osnovi-rezultata kriterij (phalena-pariciyate). Šrila Prabhupada bi včasih kljuboval svojim bivšim tovarišem z izjavo: "Kaj so napravili? Poglej kaj sem jaz napravil." Na ta način je vrednost v pravilnem razumevanju argument-na-osnovi-rezultata kriterija, tega ne more nihče zanikati. Stvar je v tem, kako razumeti rezultate v smislu perspektive in časovnega razdobja.

Enajst šarlatanov je dosegalo fenomenalne kratkoročne rezultate, ko so se pompozno pojavili v poznih sedemdesetih. Vse vrste iniciacij. Nekaj resnično velike bere. Fantastično. Gibanje se je zdelo večje kot kdajkoli.

Prabhupada je pred tem bil pregnan na položaj figure-izobeska, in mogočen kontingent--ki je pozneje imel drznost proglasiti se za uttama-adhikarije--je postavljal ovire veliko kandidatom za iniciacijo. Celo veliko Prabhupadovih lastnih učencev je postalo de facto sledilcev teh enajstih veličastnih voditeljev.

Učenjak je prepričal drugih deset, da sprejmejo uttama-adhikari profil, in bila je eksplozija novih iniciacij in predanih častilcev. Veliko izmed teh jih šlo ven objestno varati množice za denar, in zakladnice so se polnile, skoraj kot še nikoli. BILO JE VELIKO!

Toda ali je to dokazalo, da je njihov sistem igranih uttama-adhikarijev in conskih ačarij verodostojen? Negativno, če sodimo po rezultatih iz današnje perspektive. Če sodimo rezultate skozi oči duhovnih Šaster bomo prav tako prišli do zaključka, da celoten šov ni bil avtentičen.

Sigurno, nekateri izmed ritvikov imajo čiste templje s privlačnimi Božanstvi, itd. To ne dela ritvik ideje kakorkoli manj izmišljene. Če ritviki prispevajo k naraščanju števila Krišnovih bhakt, ali k upadanju tega števila, je lahko določeno in presojeno v toku časa. Ni nikakršne potrebe po sprejetju kulta enostavno ker lahko pokažejo nekaj kratkoročnih rezultatov. Ni nujno, da so stvari takšne, kot so videti, ker so takšni navidezni rezultati lahko varljivi.


"BREZ SPREMEMBE"

Šrila Prabhupada nam ni dosegljiv na vse načine, kot je bil nekoč, toda formalistično razmišljanje ritvikov zahteva, da sprejmemo nekaj zelo podobnega temu. Argument je preprost: "Brez spremembe!" Enostavno za enostavne. Ali, enostavno za naivneže. To je najmočnejši argument ritvikov, kakorkoli, tako ga je potrebno temeljito analizirati.

Šrila Prabhupada je imel vpeljan ritvik sistem, ko nas je zapustil. Rekel je: "Brez spremembe." Zatorej, brez sprememb pomeni natančno sledeče: Delujte natančno na način, na kateri se je delovalo tik pred njegovim odhodom. To je bistvo tega argumenta.

Enostavno.

Ritviki ga navadno poskušajo predstaviti kot enostavnega, tudi, in so zelo uspešni, ko ga vedno znova in znova ponavljajo. Seveda, ker je Kali-yuga, ko so ljudje leni glede razumevanja duhovnih resnic, zlahka zavedeni, prepirljivi, nesrečni, in vedno vznemirjeni, jim lahko tekne katerokoli enostavno sporočilo. Sprejmejo lahko karkoli, če jim le ni treba o tem preveč razmišljati.

Resnično pomembna stvar tukaj je DEJANSKI KRITERIJ BREZ SPREMEMBE, še posebej v kontekstu Šrila Prabhupadovih izjav v zvezi z duhovnim učiteljem in iniciacijo. Poglejmo nekatere izmed teh:

"Želim da, v moji odsotnosti, vsi moji učenci postanejo duhovni učitelji."

"Pomagajo mi pri tem misijonarskem delu. Istočasno bi jih vse pozval, da postanejo duhovni učitelji. Vsakdo izmed vas bi moral biti duhovni učitelj, kot naslednje."

"Od vsakega študenta se pričakuje, da postane ačarja… Dal sem vam sannyaso z velikim upanjem, da boste, v moji odsotnosti, vi pridigali ta kult."

"Trdno se držite lotosovih stopal Gospoda Čaitanje Mahaprabhua. Potem postani duhovni učitelj. To je vse. Tako upam, da boste vsi vi, moški, ženske, fantje in dekleta postali duhovni učitelji in sledili ta princip."

"…razločno je, da čeprav je bil v svojem prejšnjem življenju pogojena duša, to ni bila ovira za to, da je postal duhovni učitelj. Ta zakon se ne nanaša samo na duhovnega učitelja, ampak na vsako živo bitje."

"Mogoče, do leta 1975, bo vsem mojim učencem dovoljeno inicirati in povečati število generacij. To je moj program."

"Do leta 1975 boste vsi tisti, ki ste opravili te izpite, posebej opolnomočeni za iniciranje in povečanje števila populacije zavestne Krišne."

"…tako kot imam jaz svoje učence, na ta način, v prihodnosti, lahko da bodo vsi ti učenci imeli veliko vej nasledstev učencev…"

"Sem poln upanja, da moji učenci, ki so danes prisotni, četudi umrem, …se moje gibanje ne bo končalo. Sem poln upanja. Da. Vsi ti dobri fantje in dekleta, ki so stvar vzeli tako resno… Postati morate duhovni učitelji."

Nobeden izmed teh navedkov ne more biti smatran kot nasproten principu brez spremembe, ker vsi prihajajo direktno od Njegove Božanske Milosti Šrila Prabhupade. Kot takšni, prav tako predstavljajo kriterij za brez spremembe. Predstavljajo Prabhupadovo perspektivo, oziroma upanja, za nadaljevanje njegovega gibanja, po njegovi zapustitvi scene. Ne moreš biti izbirčen glede tega kaj določa in kaj ne določa brez spremembe. Karkoli je Prabhupada rekel glede prihodnosti njegovega gibanja odreja bistvo brez spremembe. Vsi zgoraj omenjeni navedki so močno kontradiktorni konceptu brez spremembe, ki ga podaja ritvik skovanka.

Če je brez spremembe pomenilo nadaljevanje ritvik procesa po Prabhupadovem odhodu, zakaj ni tega kje POSEBEJ omenil? S posebej mislimo na omembo, ki ne sloni na ekstremni interpretaciji nejasne izjave. Ritvik skovanka sigurno ni omenjena v kontekstu zgoraj omenjenih navedkov.

Samo za primer, Prabhupada bi lahko zlahka bil rekel: "Četudi ne postanete duhovni učitelji, nadaljujte z iniciranjem učencev v mojem imenu, kot sedaj, in oni bodo še naprej moji učenci, celo ko umrem." Toda nikoli ni rekel kaj podobnega. Tako imenovan določitven trak ne pravi tega, čeprav želijo ritviki iztisniti interpretacijo, naklonjeno njihovemu aranžmaju. Ta vsebuje zelo zvite in izkrivljene zaključke z dvomljivo logiko. Je vse prej kot enostavna.

Toda Prabhupada je rekel: "Želim da, v moji odsotnosti, vsi moji učenci postanejo duhovni učitelji." To je samoumeven navedek, in to je tisto, kar je bil želel (in še želi). To je tisto, kar je avtorizirano, in ni komplicirano. Rekel je: "Od vsakega študenta se pričakuje, da bo postal ačarja." Enostavno. In tega ne smemo spreminjati.

To je tisto, kar odreja princip brez spremembe.

Ritviki se spuščajo v formalistično razmišljanje ko pridigajo, da "brez spremembe" pomeni "nadaljevanje ritvik sistema iniciacij." Kot je Prabhupada rekel, neumen mora biti prevaran.

Prabhupada ostaja prisoten v svojih knjigah (kjer jih AKRONIM-ovi uredniki niso spremenili). Knjiga Bhagavat je pravo sredstvo osvoboditve. Ne glede na to, ko je bil manifestiran, je njegova prisotnost imela pomen. Sporočilo vsem ritvikom: Zgodila se je sprememba--Prabhupada ni več fizično z nami.

Vendar nas ni popolnoma zapustil, ker nam je pustil svoje pisanje, magnetofonske trakove, in svoja upanja in pričakovanja za gibanje. Vse to sestavlja princip brez spremembe.

Včasih se istoveti enostavno z lahko. To pa vedno ni tako, kakorkoli. Bhakta lahko enostavno zavrne poziv, da naj preneha s petjem na ulici, in lahko je aretiran. Tvoje življenje lahko za nekaj časa postane komplicirano, ker si se enostavno odločil, da boš nadaljeval s svojo predpisano dolžnostjo. Vsi bhakte so to izkusili.

Toda ritvik sistem je lahka pot iz problema, oziroma lahka pot iz soočenja z velikim problemom po Šrila Prabhupadovem nepričakovanem odhodu. Samo-proglašena določitev enajstih uttama-šarlatanov je bila še ena lahka pot iz problema. Objava enajstih conskih papežev je bila še ena lahka in enostavna pot iz problema. Toda nobena izmed teh lahkih in enostavnih poti iz godlje, v resnici ni nikogar spravila iz te. Vode so bolj motne kot kdajkoli, in situacija postaja mračnejša z vsakim letom.

Brez spremembe mentaliteta zahteva iskrenost. Iskren bhakta se mora vrniti na pravo pot, odreči se lahkim toda neavtoriziranim alternativam, in se soočiti s težavami in problemi, enostavno takšnimi kot so. Po tej poti bo katerakoli razumna oseba zaključila, da je ritvik sistem dejansko odklon od Šrila Prabhupade, Vedske tradicije, in vseh prejšnjih in sedanjih Vaišnavskih linij.

Ritvik sistem ni bil v uporabi v zgodnjih letih Prabhupadovega pridiganja na zahodu. Ta leta so bila popolnoma avtentična, in, kako so se potem stvari odvijale naprej je lahko zlahka smatrano za platformo brez spremembe. Prabhupada je prav tako opustil ritvik iniciacije od časa do časa skozi svojo poznejšo pridigarsko misijo. Prav tako je osebno izvedel nekaj iniciacij, brez asistence ritvikov. Iniciacija je bila tista, ki je bila posebna, in ne ritvik asistenca.

Brez dvoma, Šrila Prabhupada je sedaj transcendentalno dosegljiv do enake mere, kot je bil za časa manifestirane aktivnosti med nami. Da je vani pomembnejši od vapu še ne pomeni, da je vapu nepomemben, ali brezsmiseln. Za trenutek transcendiraj formalistično razmišljanje in premisli o sledečih vprašanjih:

  1. Ali lahko pišeš Prabhupadi pismo in dobiš napisan in podpisan odgovor od njega?

  2. Ali lahko govoriš z njim v sobi, kjer ti lahko direktno odgovarja?

  3. Ali ga lahko naročiš za udeležbo v televizijskem intervjuju ali za govor v radijskem intervjuju?

  4. Ali se lahko pojavi na predavanju pred publiko, sprejme določena vprašanja in posamično odgovori na ta vprašanja?

  5. Ali lahko organiziraš zanj srečanje z velikim politikom, velikim univerzitetnim profesorjem, velikim religioznim vodjo, ali z velikim vodjo kulta?

  6. Ali ga lahko prosiš za določen odgovor, posnet na trak ali v pisni obliki, glede pravnega problema v zvezi z novim zakonom, ki je nenaklonjen zavesti Krišne.

  7. Ali mu lahko predstaviš novega bhakto v njegovi sobi in poslušaš njuno verbalno komunikacijo?

  8. Ali ga lahko pozdraviš, ko prihaja z letalom?

  9. Ali je sedaj mogoče, da on osebno izbere, v pisni obliki, duhovno ime novega bhakte? Ali je mogoče, da on osebno prekliče ime, ki ga je novemu bhakti dal eden izmed njegovih tajnikov?

Lahko smo videli in slišali, kako je počel vse te stvari. To je bilo takrat. Sedaj je sedaj. ZGODILA SE JE SPREMEMBA.


TVEGANJE BREZ PRIMERA

Ne moreš dokazati nasprotno. Če nekdo trdi, da je Prabhupada bil duhovnik v Atlantidi sedemnajst življenj nazaj, kako lahko ovržeš takšno divjo spekulacijo? Če ni nikoli tako ali drugače govoril o tem, ne moreš dokazati, da ni bil takšen duhovnik.

Podobno, ritviki trdijo, da Prabhupada ni nikoli rekel, da se ritvik iniciacije ne morejo nadaljevati po njegovem odhodu, tako ne moreš dokazati, da ni želel, da se ta sistem nadaljuje. Toda ta vrsta logike obrne argument v obratno smer. Ritvik sistem ne more biti sprejet enostavno zato, ker ni bil posebej prepovedan. Namesto tega, ritvik-v-odsotnosti je tako neprecedenčen, da potrebuje nedvoumno sankcijo s strani sampradaja ačarje, preden je lahko institucionaliziran.

Ne more biti legitimno institucionaliziran enostavno ker nek bhakta zaključi, "to še vedno ni tako zelo daleč iz okvirov." Skok na neprecedenčen ritvik zahteva resolucijo od ačarje samega, drugače je skok zelo dolg, z nevarnim breznom pod seboj.

Ritviki pravijo, da ni nikakršnega dokaza, da Prabhupada ni vpeljal tega sistema, namreč, ni nobene jasne njegove izjave v tem kontekstu. Kakorkoli, tukaj je ogromno dokazov iz Šaster in njegovih izjav, ki logično in praktično nakazujejo, da ne bi nikoli smel biti vpeljan po njegovem odhodu.

Vrhu tega, ni nikakršnega dokaza, da je želel, da se institucionalizira. Je brez prejšnjega primera. Stvari brez prejšnjega primera sodijo v kategorijo Boga, Šiva-tattve, shaktyavesha, in sampradaja-ačarje. Niso za pogojene duše, da bi z njimi muhavo ustvarjale zmešnjavo.

Toda ritviki so pridali kislo tamarindo v proces iniciacije, skovali in uporabili so neprecedenčna sredstva za stvaritev nekaj kongregacijskega aranžmaja. Kdo izmed nas želi sprejeti zaslugo za implementacijo tega sistema, in, če se pokaže kot napačen, se prav tako soočiti s tveganjem glede karmičnih reakcij za porivanje tega?

Situacija v obeh taborih je daleč onstran stadija, ko bi reforma lahko pripeljala stvari nazaj v normalo. Ne moreš reformirati ritvik gibanja. Ritvik je spremenil samo bistvo iniciacijskega procesa. Je retrogradno in reakcionarno gibanje, in daje zavetje enakemu nezadovoljstvu in ogorčenju kot AKRONIM. Oba uporabljata svoje osnovno nezadovoljstvo kot gorivo za promoviranje svojih nasprotujočih si iniciacijskih aranžmajev. Tako kot ne moreš spremeniti jogurta nazaj v mleko, nobena izmed teh različnih si organizacij ne more biti spremenjena nazaj v pristno zavest Krišne.


Založniško pravico za vse citate iz knjig Njegove Božanske Milosti A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupade ima Bhaktivedanta Book Trust