ZAVEST KRIŠNE

VAISHNAVA FOUNDATION

Sledeči stopinjam najodličnejšega oznanjevalca zavesti Krišne v zahodnem svetu

NJEGOVE BOŽANSKE MILOSTI A.C. BHAKTIVEDANTA SWAMI PRABHUPADE

POZITIVNA ALTERNATIVA

"Človeški razum ne more doumeti, kako lahko s služenjem osebe bhagavat ali knjige bhagavat, nekdo postopoma napreduje na poti devocije. Ampak, dejansko, to so dejstva…"

Šrimad-Bhagavatam, 1.2.18, komentar

"… beri in globoko študiraj moje knjige, in na ta način bodi entuziastičen glede povratka nazaj k Bogu v tem življenju."

Pismo (75/5/50 –22. maj, 1975)

V odsotnosti manifestiranega dikša guruja, je bhagavad vidhi iniciacija preko knjige bhagavat pristna alternativa, da poveže iskreno in resno osebo z nasledstvom učencev Šrila Prabhupade. Še posebej je to pozitivna alternativa, če jo primerjamo s pomanjkljivimi povezavami k sampradaji, kot je "iniciacija" via imitacija mahabhagavat, imitacija madhyam, in rittvik zvarek.

Predanost knjigi bhagavat nikoli ne izključuje možnosti za pojavitev bodisi pristnega uttame, ali madhyama, da zapolni položaj dikša guruja. Takšen napreden bhakta lahko privzame odobrene aktivnosti iniciacije. Katerikoli bhakti-jogi, ki je sprejel knjiga bhagavat povezavo h Gaudiya sampradaji, lahko še vedno sprejme pancaratrika-vidhi iniciacijo od pristnega guruja, če (oziroma ko) se pojavi.

Šrila Prabhupada je ŠIKŠA GURU za vsakega privrženca gibanja zavesti Krišne v njegovi liniji, vendar je dikša guru samo za učence, katere je direktno iniciral v času svoje manifestirane pojavitve. Povezava k sampradaji ne more izključevati misterije nasledstva učencev. Te misterije so sposobne živeti ne glede na to ali so razumljene, nerazumljene, popolnoma zanemarjene, ali če pogojene duše pridigajo proti njim. Nikoli ne more obstajati institucionalizirana iniciacija od nemanifestiranega duhovnega učitelja. Redki primeri (o zelo naprednih dušah, ki so prejele iniciacijo od nemanifestiranega duhovnega učitelja) so naglašeni s strani nekaterih rittvik vodij. Ti primeri so pogosto zlorabljeni in vsak nov bhakta, ki postane privržen takšni rittvik logiki, je zapeljan s to zmoto.

Pancaratriki-vidhi iniciacija ni obvezna bodisi za povezavo s sampradajo, bodisi za končno devocijsko realizacijo. Je priporočena, ampak samo če je pristno pridobljena. Najboljša pot za pridobitev pancaratriki-vidhi je od mahabhagavata na najvišjem nivoju zavesti Krišne.

Kakorkoli, oseba ki DEJANSKO doseže madhyam adhikari nivo, je kvalificirana dati pancaratriki-vidhi iniciacijo in povezati učenca k sampradaji. Poštar in sel analogiji, kateri je Prabhupada velikokrat uporabil, se nanašata na iniciacije dane od madhyam adhikarijev.

Knjiga bhagavat je literarna inkarnacija Boga in služenje knjige bhagavat, s strani katerekoli osebe, oskrbi to osebo (če je prejela pancaratriki vidhi iniciacijo ali ne) s priložnostjo, da doseže vsak nivo devocijskega napredka v našem nasledstvu učencev -- do in vključno s končno devocijsko realizacijo.

"Dejansko, kdorkoli poskuša razumeti te knjige, bo postopoma postal velik realiziran bhakta Gospoda Krišne. Originalna potenca šaster se nahaja v teh knjigah, kajti ničesar nisem dodal, ali si izmislil po svoje."

Pismo (75/3/32 –19. marec, 1975)

Celo v času prve iniciacije pristen guru daje svojemu učencu oboje, pancaratriki-vidhi in bhagavat-marga (bhagavat-vidhi). To, seveda, učenca formalno postavi na bhajana-krija nivo; glede na duhovno-znanstvene stopnje, dane nam od Gosvamijev (adau sraddha, sadhu-sanga, bhajana-kriya, itd.).

Poglejmo to stopnjo, kot tudi sanskrtski izraz bhajana-krija. Prvo, proučimo bhajan na stopnji harer-nama iniciacije od verodostojnega guruja. Bhajan se nanaša na pancaratriki: bhajan in dostop do Božanstev, kateri je v polnosti omogočen samo po brahmanski iniciaciji.

Idealno je, če duhovni učitelj da brahmansko iniciacijo učencu, ki je na nivoju nistha (višje od bhajana-kriya), ampak ne živimo v idealni dobi. V tej dobi Kali, guru običajno daje brahmansko iniciacijo svojim učencem, ko so še vedno na bhajana-kriya stopnji (pred anartha-nivritti), kot spodbudo za dosego anartha-nivritti -- in še naprej za DOSEGO brahma-realizacije.

Druga polovica sanskrtskega izraza je kriya. Nanaša se na bhagavat-margo (bhagavat-vidhi). Ta bhagavat-vidhi se ne razlikuje od SLUŽBE KNJIGI BHAGAVAT IN BHAKTI BHAGAVATU. Ta priložnost za službo je aktivirana z VERODOSTOJNO iniciacijo. Oseba prakticira bhagavat-vidhi, preden ga prejme ob iniciaciji od fizično manifestiranega duhovnega učitelja. Takrat acarya vzame učenčevo karmo (ali veliko večino le te).

Seveda, kadarkoli je bhakta iskren in resen, je iniciacijski obred sam po sebi formalnost. Še pred obredom formalne iniciacije je zelo predan bhakta dobil dostop na nivo bhajana-kriye -- obred iniciacije enostavno potrjuje njegovo ali njeno sprejetje na manifestirani ravni.

"Duhovni učitelj, s svojimi besedami, lahko prodre v srce trpeče osebe in vbrizga transcendentalno znanje, katero edino lahko pogasi ogenj materialne eksistence."

Šrimad-Bhagavatam, 1.7.22, komentar

Bhakta bhagavat, verodostojen guru, avtorizira določeno službo za svojega iniciranega učenca in to je kriya. Ko je še fizično manifestiran, je učenčeva služba njegovemu vapu (manifestiranemu telesu) prav tako del te kriye. Deljenje knjig, prodaja dišečih paličic, vodenje, pridiganje, pisanje, itd., je vse kriya, AKTIVNOSTI bhagavat vidhi. Vse so v polnosti kanalizirane h Gospodu Krišni, skozi verigo čistih bhakt (sampradajo), PREKO PROSOJNEGA MEDIJA, VERODOSTOJNEGA DUHOVNEGA UČITELJA. Knjiga bhagavat -- služenje le te preko inteligentnega študija -- je najvažnejši del te kriye.

"Napisal sem veliko knjig, ki so polne različnih aspektov te globoke filozofije zavesti Krišne. Prosim da jih pazljivo študirate, in našli boste zakladnico znanstvenih informacij."

Pismo (75/1/57-16 jan., 1975)

Priložnost za dobrobit, ki nam jo ponuja ta del kriye, ostaja popolnoma odprta ne glede na to ali je guru manifestiran, ali pa je vstopil v nitya-lila-pravistho. Ostaja na voljo tudi, ko je devocijski proces postal izkrivljen, onesnažen, ali pretrgan in izgubljen po odhodu pristnega guruja.

"Na pravilen način vidiš pomembnost mojih knjig. Knjige bodo vedno ostale … Začel sem gibanje s svojimi knjigami … in če ne bo več templjev, bodo knjige ostale."

Pismo (73/1/9-8. nov., 1973)

ALI JE PROCES SEDAJ ZAPRT?

Vsi vemo, da je zadnji sampradaja-acarya bil in ostaja Njegova Božanska Milost A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupada. On ni več fizično manifestiran. Zgodila se je sprememba.

Ne more več biti glavni razsodnik v razpravah. Ne more se mu več pisati za nasvete in napotke. Ne more več sedeti na vyasasani in imeti predavanja o tekočih dogodkih. Ne more več javno okarati učenca, ko ta zapeljuje druge bhakte in izkrivlja vso stvar.

Prabhupada ima moč, seveda, da ponovno manifestira svoje fizično telo. Ampak to bi skoraj sigurno rezultiralo v zelo težavnih reakcijah. Glede na to, se te vrste čudeža ne bi smelo pričakovati od njega.

Ali je zdaj, v času ko ni manifestiranega guruja, celoten proces popolnoma prekinjen? Nekateri bi rekli da je. Nekateri pravijo, da nekdo ne more preseči stopenj sraddhe in sadhu-sange (preko zapisov in magnetofonskega traku), če ni manifestiranega realiziranega bhakte da inicira.

Ta zaključek je samo delno resničen. Kar se tiče pancaratriki-vidhi iniciacije, ne moremo zaobiti tega zaključka. Za pancaratriki mora bhakta prejeti iniciacijo od manifestiranega guruja. Nov iniciranec tako postane priznan s strani guruja na manifestirani ravni in lahko koristi proizvodna sredstva v družbi gurujevih učencev. On ali ona lahko uporablja ugodnosti duhovne institucije, ko je ta povezana z ustanoviteljem.

Včasih, duhovni učitelji ne kreirajo institucionalnih ugodnosti, ampak Prabhupada se je odločil, da bo kreiral takšne transcendentalne udobnosti. Organizirana družba bhakt bo dovolila novo iniciranim (pristno iniciranim) bhaktam, da se vključijo v tempeljske aktivnosti, ker morajo vedeti, da so bili sprejeti in obratno.

Služenje Božanstev (na javnem tempeljskem nivoju) bo pod vodstvom gurujeve skupnosti bhakt. Napredek preko institucijskih proizvodnih sredstev -- še posebej kar se tiče služenja Božanstev -- zahteva, da bhakta prejme pancaratriki-vidhi iniciacijo od manifestiranega guruja, pristnega duhovnega UČITELJA. Četudi je Prabhupada zelo cenil službo določenega privrženca, če ta oseba ni prejela dikše, mu ni bilo dovoljeno izvajati službe Božanstvom na oltarju.

Začetniki in sahajiye NISO KVALIFICIRANI ZA UČITELJE ČESARKOLI DUHOVNEGA ALI DEVOCIJSKEGA in "inciacija" prejeta od njih ni avtorizirana -- in nikoli ohrabrena -- v našem nasledstvu učencev. Ko je pancaratriki-vidhi stopnja izkrivljeno aktivirana, se bo čutil vpliv nekaterih resnično umazanih odklonov v celotnem gibanju. Šli smo skozi to več kot dve desetletji. Tako imenovani inicirani učenci nosijo nekaj reakcij, ker so se prenaglili. Očitno, tudi tako imenovan guru bo prejel delež teh reakcij.

KOMPETENTNO ZDRAVILO

Bhagavatam sam jasno navaja, da je bhagavat-vidhi del procesa še vedno na voljo vsakomur, tudi v času devocijske perverzije na internacionalnem nivoju. V zvezi s tem navedimo oboje, verz in nekaj komentarja. Še prej pa moramo vedeti, da je bila KLJUČNA BESEDA prevoda iz ORIGINALNEGA Bhagavatama (katerega je Šrila Prabhupada najprej prinesel v Ameriko in ga delil že v Indiji) spremenjena.

Čeprav bomo uporabili sedanji prevod, bomo v zvezi s tem ključnim veznikom uporabili ORIGINALNO BESEDO. Tukaj sigurno ni nikakršne kontradikcije, ker komentar potrjuje, da je originalni veznik PRAVILNA beseda:

nasta-prayesv-abhadresu nityam bhagavata-sevaya
bhagavaty-uttama-sloke bhaktir bhavati naisthiki

"Z redno prisotnostjo na Bhagavatam predavanjih

ALI

s služenjem čistega bhakte, je vse kar je vznemirjajočega v srcu skoraj popolnoma uničeno, in služba z ljubeznijo Božanski Osebnosti, ki je slavljena s transcendentalnimi pesmimi, utemeljena kot nepreklicno dejstvo."

Šrimad Bhagavatam, 1.2.18

Očitno, sanskrt ne omejuje bhagavat-sevaye (kar se tiče knjige bhagavat) na Bhagavatam "predavanja". KAKRŠENKOLI ŠTUDIJ BHAGAVATAMA JE KNJIGA BHAGAVAT, to je, BHAGAVAD-VIDHI.

Utemeljitev služenja Boga z ljubeznijo (v zvezi s tem tekstom), je brahma-bhuta stopnja. To nakazuje beseda naisthiki (stopnja nisthe).

V kontekstu z oboji, prejšnjimi in kasnejšimi verzi, zgoraj omenjena Bhagavatam šloka jasno nakazuje na brahma-bhuta nivo. To nistha stanje, pomeni postati TRDEN v devocijski filozofiji in je stanje madhyam-adhikarija. Je onstran anarthe, je onstran začetniškega položaja in je iznad in onstran bhajana-kriya nivoja.

In LAHKO se doseže s služenjem knjige bhagavat, tudi ko ni pristnega Vaišnava guruja v manifestirani obliki, da bi jo pojasnil. Še vedno imamo Prabhupadove komentarje, četudi nas je fizično zapustil:

"Naj se gibanje razvija bolj in bolj … In, tudi če jaz odidem, kje je problem? … Dal sem ideje in navodila v mojih knjigah. Ljudje jih cenijo. Mislim da sem z moje strani napravil vse. Ali ne?"

Sobni pogovor, 29. april, 1977

Komentar na Bhagavatam pravi: "Tukaj je zdravilo … " Knjiga bhagavat JE zdravilo za tako veliko duhovnih bolezni, katere zdaj zadevajo Hare Krišna gibanje.

"Oba bhagavata sta kompetentni zdravili, in oba, ALI EDEN IZMED NJIJU, je lahko dovolj dober, da odstrani ovire."

Komentar k temu dobro znanemu Bhagavatam verzu (recitiran vsako jutro pred Bhagavatam predavanjem v templjih) ni niti najmanj dvoumen. Knjiga bhagavat SAMA lahko pripelje katerokoli osebo na nivo anartha-nivritti, odstranitve vseh ovir (anarth). In je "dovolj dobra", da to napravi. Je "kompetentno zdravilo". SAMA (oziroma EDEN izmed njiju) je kompetentno zdravilo in lahko da katerikoli iskreni in resni osebi ta rezultat, kdajkoli in kjerkoli.

"Človeški razum ne more razumeti, kako lahko s služenjem osebe bhagavat, ALI KNJIGE BHAGAVAT, nekdo postopoma napreduje na poti devocije. Ampak, dejansko, to so dejstva…"

Šrimad-Bhagavatam, 1.2.18, komentar

Zares. Človeški razum je lahko tudi ovira, če ne uspe razumeti. Komentar se nadaljuje: " … s takšnim iskrenim druženjem z bhagavatmi, bo nekdo zlahka prejel transcendentalno znanje z rezultatom, da bo postal trden v devocijski službi Bogu (nistha)."

"Bodi prepričan in beri moje knjige zelo pazljivo … Brati moraš vsak dan, brez izjeme, in postani TRDEN v naši filozofiji."

Pismo (75/7/60-25. julij, 1975) poudarek dodan

Tega rezultata ne boš dobil s "predanostjo" tako imenovanim lotosovim stopalom domnevnega mahabhagavata, kateri si drzne imitirati Šrila Prabhupado. Tega rezultata ne boš dobil s sodelovanjem z začetniško propagando izkrivljene institucije, ki priznava tako imenovane madhyame kot pristne dikša guruje.

ON JE TVOJ ŠIKŠA GURU

Tega rezultata prav tako ne boš dobil z napačno trditvijo, da je Prabhupada postal tvoj dikša guru -- ko, v resnici, vsi njegovi blagoslovi lahko tečejo samo, če in ko spoznaš, da je ON TVOJ ŠIKŠA GURU.

S padcem v neavtorizirano rittvik skovanko zapiraš tok njegove milosti. Če obstajajo kakšni iskreni in resni rittviki (oziroma tako imenovani rittviki ali njihovi tako imenovani inicirani učenci), bi ti bhakte morali videti modrost knjige bhagavat. Morali bi jo sprejeti takšno, kakršna je. Morali bi opustiti vso to "dikša" neumnost.

Potem bi videli, da to v polnosti in kompletno izpolnjuje vse ISKRENE devocijske želje v njihovih srcih. Z razsvetljeno hvaležnostjo bi pridigali knjigo bhagavat, ker je to jasno avtorizirano -- medtem ko je rittvik skovanka izmišljena. Rittvik pridobiva veliko privržencev ker, brez avtoritete, novo-prišlekom izpolnjuje neupravičeno in nezasluženo zahtevo po pancaratriki-vidhi.

Pancaratriki-vidhi lahko prejmeš samo, ko je duhovni učitelj manifestiran. To je vedno prednostna alternativa, najbolj pozitivna alternativa. Knjiga bhagavat je tudi pozitivna alternativa, a je ni več potrebno uporabljati, ko je pristen duhovni učitelj fizično manifestiran. Gospod želi, da neinicirana oseba išče in najde pristnega duhovnega učitelja v fizični obliki. To je Njegov univerzalen aranžma za pogojene duše.

"Zatorej, Bogu pravimo caitya-guru, duhovni učitelj znotraj srca. In fizičen duhovni učitelj je milost Boga. Če Bog vidi da si iskren, ti bo dal duhovnega učitelja, ki te lahko zaščiti. Pomagal ti bo od znotraj in od zunaj -- od zunaj v fizični obliki duhovnega učitelja in od znotraj kot duhovni učitelj znotraj srca."

Sobni pogovor, 23. maj, 1974

Glede na to, če obstaja želja za pancaratriki-vidhi, mora priložnost za to biti dana od verodostojnega guruja, ki je fizično prisoten. In, enako pomembno, guru -- pred svojim odhodom -- prizna bhakto začetnika preko STANDARDNEGA procesa iniciacije.

Na ta način, če oseba ni dovolj iskrena in resna, da išče in najde manifestiranega duhovnega učitelja -- ali če Gospod Krišna ne da te priložnosti, iz razloga katerega ne more v polnosti razumeti nobena pogojena duša -- obstaja še vedno pozitivna alternativa: knjiga bhagavat. Prabhupada nam je to dal, kot še noben drug guru v zgodovini sveta.

" … Šrimad Bhagavatam … bo naš trajen prispevek svetu."

Pismo (76/05/45-19. maj, 1976)

Prabhupadove knjige imajo potenco, da ustvarjajo bhakte. Ne razlikujejo se od Absolutne Resnice. Branje in študiranje le teh daje bhakti direktno, osebno asociacijo z Njegovo Božansko Milostjo.

Rittvik, na drugi strani, ni avtentična alternativa kakorkoli; je SENCA pozitivne alternative. Rittvik je tudi odklon od standardnega procesa bhakti sampradaje, kljub sedanji popularnosti znotraj omejene sredine.

Seveda, tako je tudi s predhodniki, ki so ga zaplodili, namreč, združeni ISKCON-ovimi lažnimi mahabhagavatmi in današnjimi institucionaliziranimi guruji, ki lažno prikazujejo svobodo od anarthe in utemeljenost v realizaciji brahmana.

Sedaj, nasprotniki lahko argumentirajo, da je v komentarju Bhagavatama "bhagavata" v dvojini. Ta vrsta mentalitete je najverjetneje stala za spremembo veznika v prevodu. Kakorkoli, odgovor na ta izziv je zelo preprost: Prabhupadovi obširni in razsvetljujoči komentarji se ne razlikujejo od knjige bhagavat IN bhakte bhagavata. Brati jih, pomeni služiti oba, knjigo bhagavat IN bhakto bhagavata. Polne in kompletne ugodnosti so jasno ponujene z njegove strani, v njegovih knjigah -- in ZATO je tako zelo poudarjal deljenje knjig.

Ali je oseba, ki sledi "knjiga bhagavat" sistem realizacije, dejansko inicirana? Komentar pravi da bhakta, ki sledi ta sistem, lahko doseže samo-realizacijo. Če in ko doseže brahman realizacijo in stopnjo madhyam-adhikarija, bo sigurno sposoben dalje napredovati do realizacije Boga. Glede na to, mora biti iniciran, kajti iniciacija se zgodi na začetni stopnji.

Očitno, knjiga bhagavat iniciacija ni FORMALNA iniciacija, tako da prednosti formalne pancaratriki -- v družbi bhakt, ki SO BILI prejeli pancaratriki -- niso na voljo. Nov bhakta bi moral poskusiti odvreči zavist na tiste, ki so prejeli pancaratriki-vidhi v času prisotnosti duhovnega učitelja.

Odsotnost pancaratriki ni konec sveta! Takšen bhakta lahko še vedno obožuje guru-gaurango doma. Ali Gospoda Jagannatho. Lahko se udeležuje skupinskega petja v pristnih templjih ali na ulicah. Še vedno lahko recitira sveto ime na japo. Lahko se udeležuje kirtan. To so vse deli bhajana procesa. Sveto ime ne potrebuje pancaratriki, da bi obrodilo sadove, in to je jasno potrjeno v Chaitanya-caritamriti (komentarji: Madhya 15.108, Madhya 15.110). Prabhupada je bil zelo daljnoviden, ko nam je dal to informacijo.

V pogojenem stanju ne moremo v polnosti razumeti kdo (ali Kdo) je iniciator, ko oseba uporabi to avtorizirano in kompetentno zdravilo -- iniciacijo preko milosti knjige bhagavat. Enostavno moramo sprejeti šastro Prabhupadovega komentarja, ki avtorizira ta proces.

"Ne morem preko tega, kar pravi šastra."

Pismo (75/1/65-16. jan., 1975)

Človeški razum, sam, ne more razumeti kako, ali od koga, je takšna oseba inicirana. Omejen človeški razum ne bo uspel, s kakršnimkoli trudom, popolnoma razumeti te misterije. Iniciacija je lahko izvedena direktno od Vsevišnje Božanske Osebnosti -- to sigurno ni nemogoče za Njega.

Ali lahko nekdo prejme formalno pancaratriki-vidhi, če pozneje kontaktira manifestiranega verodostojnega guruja? Seveda.

Ali to privede do prepovedanega sprejetja dveh dikša gurujev? Sigurno ne, ker bhagavad-vidhi iniciacija ne bo zamenjana. Iniciacija manifestiranega guruja ne izrine tega, kar je že obstajalo (in se razvilo). Zunanja manifestacija Boga enostavno daje Krišno, in sprejetje dveh dikša gurujev se nanaša na sprejetje dveh različnih mož, dveh dikša gurujev na manifestirani ravni. Prvobitni, končni iniciator za vse nas je Krišna. Guru enostavno inicira v imenu Boga.

Človeški razum tudi ne more v polnosti razumeti, kako in zakaj mora biti iniciacijski guru (pancaratriki-vidhi guru) fizično manifestiran, četudi je to Vaišnavska tradicija, sistem in ukaz. Človeški razum prav tako ne more v polnosti razumeti, kako so vse kosti nedotakljive, razen školjke.

Če kakšen bhakta doseže stopnjo napredka iznad bhajana-kriye, je ta bhakta avtomatično dosegel nivo bhajana-kriye, kot predpogoj za dosego te stopnje. Je iniciran v sampradajo knjige bhagavat: v tem primeru bi to bila Gaudiya Vaisnava parampara. Šrila Prabhupada je sampradaja-acarya tekočega časa za to linijo.

IZVOR JE PRABHUPADA

Kot lahko bralec verjetno predvideva, niti tisti vpleteni v institucijsko zablodo, niti zagovorniki nemanifestiran-guru iniciacije, ne bodo zelo naklonjeni iniciaciji via knjiga bhagavat. Obstaja veliko razlogov za to, in večino teh bomo poskusili predstaviti v naslednjem članku. Za zdaj naj omenimo en možen razlog: lahko trdijo, da ta ideja prihaja od sampradaje Sikhov.

Ampak ta knjiga bhagavat predlog nima nič za opraviti s Sikhi. V njihovih učenjih se je Guru Gobind Singh sam predstavil kot zadnji manifestiran guru za to dobo, v njihovi liniji. Podobno, rečeno je, da je razglasil, da je za vso prihodnost edini pravi guru nič druga kot guru-grantha-sahib, njihova sveta knjiga.

Ampak mi ne pravimo tega. Mi enostavno predstavljamo, kar pravi Prabhupada v zgoraj omenjenem komentarju. Izvor je Prabhupada. Citiramo verz in komentar (Š.B. 1.2.18). Izjave so jasne kot beli dan. Prihajajo od Prabhupade, ne od Sikh-sampradaje. In nikjer njegove izjave ne pričajo, da ne bo več manifestiranih duhovnih učiteljev v prihodnosti. Niti mi ne trdimo česa tako neumnega.

Knjiga bhagavat predlog ne bazira na Sikhovskem sistemu, se ni razvil iz njihovih učenj in nima nikakršne povezave z njimi.

Združen ISKCON, ali neo-Gaudiya matha, lahko za to stvar trdita, da predstavljamo krivoverski polovični rittvik načrt. Rittviki, na drugi strani, lahko trdijo da formalna iniciacija (domnevno podeljena na ognjenem žrtvovanju od rittvika, v imenu nemanifestiranega guruja) daje prepoznavnost znotraj družbe bhakt. Vse te frakcije lahko rečejo, da je takšna prepoznavnost nujna, preden lahko bhakta napreduje na višje nivoje devocijske zavesti.

Prabhupadove knjige dokazujejo neupravičenost teh očitkov. Njegove knjige bodo na položaju zakonskih knjig človeštva za naslednjih petindevetdeset stoletij. Vse zgoraj omenjene frakcije bodo imele zelo malo (če sploh) vpliva skozi večino Zlate Dobe Gospoda Chaitanje. Zares, vsi utegnejo potoniti v pozabo do konca stoletja ali še prej. Knjiga bhagavat lahko zavzame svoje mesto v začetku 21. stoletja. To potem ne bi smelo spet izpareti; je popolnoma odvisno od transcendentalne sreče in svobodne volje bhakt. Če veliko bhakt začne videti njeno modrost in čutiti njen duhovni vpliv, utegnejo nasprotni tabori trditi, da je ta sistem nepraktičen, ikonoklasten in preveč individualističen.

Kljub tem in drugim dvomom in napakam (omejenega človeškega razuma, delujočega skozi lažni ego), Prabhupadovi komentarji vzpostavljajo avtentičnost procesa knjige bhagavat. To ni samo teoretično res -- je avtorizirana in praktična pot v času, ko aspirajočim začetnikom ni na voljo manifestiranih in realiziranih gurujev.

Rittvik ni odobren v teh zakonskih knjigah Zlate Dobe. Ne bo deloval, kljub sedanjemu zagonu. Močan-vpliven začetnik ne spremeni svojega položaja enostavno s tem, ko postane "odgovoren rittvik." To je samo še eden upadhi. Takšni upadhiji (imenovanja) lahko impresionirajo manj inteligentne, seveda, ampak v bistvu so samo materialni profili.

"Odgovorni rittviki" seveda ne bodo peljali svojega gibanja niti blizu nivoja smelosti, doseženega v trenutku po Prabhupadovem odhodu. Vseeno, če nekdo ukrade kumaro ali diamant, kraja pade v isto kategorijo za oboje. Podobno, bistvo ne-realizirane anarthe ostaja isto: "Nisem več začetnik, ker sem sprejel tolikšno odgovornost v sprejemanju vseh teh novih ljudi."

Madhyam status bazira na kvalifikaciji in realizaciji -- ne na iluziji dejanj. Tisti, ki so se prerinili na visoke položaje v institucijski religiji, vedno nakazujejo na "dejanja" in izzivajo: "Kaj pa je on napravil za Prabhupado?" Takšna brezvestna zvijača ni nič druga kot odvračanje.

Bhakte, pred samo-realizacijo, se lahko identificirajo kot šikša guruji -- ampak samo ko delujejo kot seli in PRAVILNO predajajo devocijsko sporočilo, takšno kot je. Ko nekdo da dobro navodilo, dober nasvet, ko nekdo pravilno ponovi in ko nekdo pravilno interpretira, potem delujeta guru in gauranga skozi to osebo. Navsezadnje, šikša vedno prihaja ali od popolnoma realizirane duše, ali direktno od samega Boga. Medtem ko deluje kot sposoben instrument, četudi še nekdo ni transcendiral začetniškega nivoja, bhakta še vedno deluje kot šikša guru, predstavnik caitya-guruja.

Z zadevo dikše se je treba soočiti in mora biti v resnici razumljena. Veliko učencev Šrila Prabhupade je nasičilo atmosfero s tako veliko protislovji in brezverjem, zaradi zlorabe dikša guru principa.

Vendar, Prabhupada pravi: "Regularen guru. To je vse." Nikomur ni naročil da postane velik. Uttama adhikari je velik dikša guru; ne madhyam. Madhyam je regularen guru, to je vse. Kakorkoli, tudi ta je slaven, poseben in redek v tej dobi. Ne bo te prevaral. Vsi lažni guruji, kot tudi vsi zdaj moderni rittviki, te BODO prevarali. Toda vsakdo, ki je DEJANSKO svoboden anarthe, kot madhyam, je poseben.

Sprejeti iniciacijo od pristnega madhyam adhikariya je višja pozitivna alternativa. Lahko da ta alternativa v sedanjem času ni dosegljiva. Madhyamova zavest je svobodna anarthe, ampak ni še svobodna abhadre. Čeprav njegova zavest še vedno vsebuje nekaj abhadre (in zato je še vedno podvržen možnosti da pade), tako dolgo dokler ostane nistha, utemeljen, nikoli ne govori ali deluje glede na to abhadro. Njegova motivacija ni nikoli onesnažena s to abhadro. V efektu, abhadra nima resničnega vpliva. On ima kontrolo, je dhira, je avtoriziran da inicira -- da ustvarja učence kjerkoli in vsepovsod (Upadesamrita, 1).

V odsotnosti takšnega bhakte, lahko do neke mere še vedno nadaljujemo z misijo. Lahko priskrbimo primeren prostor. Lahko še vedno pridigamo in poučujemo. Lahko uredimo zatočišča in pomoč za bhakte z nižjo stopnjo realizacije. Lahko ustvarimo društva in skupnosti v ta namen. Lahko celo institucionaliziramo naš aranžma. Pridiganje, kot šikša, se lahko nadaljuje -- in bi se moralo nadaljevati.

Kakorkoli, knjiga bhagavat poudarja raziskovanje, odkrivanje, logiko in razum, primerjanje, odstranitev kontradikcij, utrditev siddhante itd. skozi težko obdobje, ko se nistha bhakta (kaj bi govorili o uttami) še ni pojavil.

"Ta čudovit Bhagavatam, sestavljen od velikega modreca Vyasadeve [v njegovi zrelosti], je sam po sebi zadosten za realizacijo Boga. Kje je potreba po kateremkoli drugem spisu? Takoj ko nekdo pozorno in ponižno posluša sporočilo Bhagavatama, se s tem negovanjem znanja Vsevišnji Gospod manifestira znotraj njegovega srca."

Šrimad Bhagavatam, 1.1.2

"Z branjem mojih knjig in petjem Hare Krišna, bo tvoje življenje popolno."

Pismo (75/3/13-14. marec, 1975)

OM TAT SAT. HARE KRIŠNA.

Založniško pravico za vse citate iz knjig Njegove Božanske Milosti A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupade ima Bhaktivedanta Book Trust